V tem božičnem času, ko se cikel končuje in delamo obračune ter zaobljube, bi rad z vami delil moja razmišljanja in spoznanje, uporabna v poslovnem, pa tudi privatnem življenju. Božična poslanica, skaljena iz zadnjih epizod v službi in doma. Smo v adventem času, zato sem jo za vajo zapisal v stilu apostolskih pisem. Naj vas to ne zmoti – zamenjajte Boga s Silo iz Vojne zvezd ali s katerimkoli poimenovanjem, ki vam je bližje – važno je sporočilo.
Bratje in sestre, (sodelavke in sodelavci, prijateljice in prijatelji)
Bog je nezmotljiv in popoln, vsemogočen; človek tak ni, zato dela napake. Napak ne delamo le v kolikor ne delamo nič – a to ni Življenje ampak Smrt. Zato so nujne, nas učijo in oblikujejo, preizkušajo in izboljšujejo. Naše napake niso napaka (bug) Božjega programa ampak njegova najdragocenejša lastnost (feature). Bog nas ljubi dovolj, da nam pusti delati napake[1].
Težava pa se kot vedno pojavi v zemeljski implementaciji, ne v nebesih zasnove. Koliko si dopustimo delati napake je povezano s tem, koliko se med seboj in sami sebe ljubimo mi. Večno nasprotje med dobrim in zlim, ki se odvija v in izven nas upravljajo Ego(oče:sin) ter Čustva in Razum (sveti duh).
Ko naredimo napako nas Ego gladi in boža »kakšno nesrečo imam,…« . Zmanjšuje pomen naših dejanj »saj nisi samo ti kriv, nisi mogel drugače, …«. In relativizira »saj je tudi drugi,…«. Tudi za to, da nam pomaga prebroditi krizo in najti moč za naprej. Nas brca iz obupa, ki nas prevzame ko spoznamo naš drugi, grešni obraz.
Razum, na drugi strani, točno ve kaj smo naredili, kaj bi bilo prav narediti prej-sedaj-in-v-bodoče ter kako nje naša napaka vplivala na druge.
Čustva, večinoma rezultat naše vzgoje in Ljubezni, ki smo je bili deležni od drugih, nas premikajo med Egom in Razumom. Pozitivna čustva proti Razumu in negativna proti Egu.
V tem odločanju med Egom in Razumom, med kratkoročnim trpljenjem in dolgoročnim odrešenjem se vplete Ljubezen v troedini obliki.
Najprej je tu Božja Ljubezen. Ljubezen do vseh živih in neživih stvari, ki jo je Bog vsadil v nas, in nam je napako dopustila narediti. Dopustila narediti kljub zavedanju, da vsaka napaka prinese trpljenje v nas in drugih. A Božja ljubezen je neskončna in Bog nas rad obsipa z njo. Nam daje priložnost napredka ter opazuje, kako to ljubezen sprejemamo. Ali znamo ob vsaki napaki nujno trpljenje prekaliti v Spoznanje in za njim še Ravnanje? Pot do tja nam je pokazal: priznanje, kesanje, odpuščanje, zveličanje[2]. Spoved in pokora.
Sledi Ljubezen do nas samih, do našega ega, naše izjemnosti kot Božje stvaritve in zatorej izhaja iz prve, Božje Ljubezni. Nastarejša Ljubezen, posajena v nas ob spočetju, ob kreaciji Ega.
Ljubezen, ki ohranja naše živo naše telo(fizis) in našega Duha(spiritus). Brez ljubezni do sebe je naše življenje kratko, saj nas nič ne motivira v preživetju. Je bedno, saj Duh brez Ljubezni trpi.
Če nas premaga Strah[3], se ta Ljubezen spremeni in se zateče v zanikanje. Opravičujemo napake, se izgovarjamo na druge ali na zunanje okoliščine. Preveč usmerjena v zagovarjanje Ega lahko uniči ostali dve. A če se odločimo za pravo pot, nam prav ta pomaga najti moč za nadaljevanje in napredovanje. Ona je tista, ki nas spodbuja biti boljši in bolj vreden ostalih dveh Ljubezni.
Tretja ljubezen je Ljubezen do drugih in ljubezen drugih do nas. Do naših otrok, ljubljene osebe, družine, skupnosti, sodelavcev, človeštva. Je ljubezen ki jo dajemo in sprejemamo v občestvu. Ljubezen, ki kot magnetizem izhaja iz vsakega izmed nas, teče dvosmerno ter vpliva sama nase in je že zato večja kot vsota vseh delov.
Zaradi nje se sramujemo že same storjene napake. Je ta, ki nas pripravi do priznanja in kesanja. Je Ljubezen zaradi katere želimo napredovati, saj svojim dragim želimo dajati le najboljše.
Hkrati je to Ljubezen s katero nam naši dragi odpuščajo trpljenje, prizadeto z napako. Zaradi katere nam stojijo ob strani. Ljubezen, zaradi katere nam povedo tisto, kar moramo slišati, ne tistega, kar želimo. Ljubezen, ki nam pomaga odpustiti tistemu, ki je napako naredil in mu jo pomagati preseči. Ljubezen, ki nas vse, tako povzročitelje kot žrtve, poveže in privede do zveličanja.
Bratje in sestre[4], ko torej naslednjič naredimo napako, zaupajmo Bogu, drugim in predvsem sebi. Ne skrivajmo napak in ne iščimo zanje opravičil ali zaslug v preteklosti. Ne zavrzimo trpljenja, ki ga je napaka povzročila. Izkoristimo možnost, ki nam jo je dal Bog in drugi ljudje. Zahvalimo se tistemu, ki nam napako pokaže. Še bolj tistim, ki nam jo pomagajo odpraviti.
Priznavajmo napake, ki jih storimo! Brez olepševanja in brez odlašanja. V tej fazi uporabimo razum, da napako spoznamo, ugotovimo njen vpliv na druge in nas[5] ter možne poti reševanja skupaj z njihovo ceno in hitrostjo. Čustva nas vodijo pri kesanju, ki tistemu v zmoti, da moč za popravljanje storjenega. Kesanje in popravljanje napake pa v drugih sproži odpuščanje. Odpuščanje je lahko če je napak malo in težje, če jih je veliko. A pogosto nam grešnik ne dopusti odpustiti, saj ne prizna ali se ne kesa ali pa poizkuša ubirati bližnjice. A celovito odpuščanje brez tega ni mogoče zato sta prva koraka najtežja in hkrati najpomembnejša za celoten proces. Naslednja koraka vodijo Čustva in Razum skladno: če nas vodi Ljubezen tudi daljše kesanje in temeljitejše popravljanje nista težava ampak veselje. Ki nas do konca napolni, ko se presežemo in postanemo boljša verzija sebe in s tem bližji Bogu. Če sta prva dva koraka polna bolečine, sta zadnja dva polna radosti.
Ravnajmo v Ljubezni ne v Strahu! Bodimo boljši, tudi če zaradi na začetku samo zaradi Ljubezni do sebe. Tako ravnanje se trudim vsaditi v DNK Datalab-a že 22 let in danes vam ta spoznanja, v njihovih temeljih zapisana v naša IDOM poslovna pravila – poizkušam položiti na srce na malce drugačen način.
Moja božična zaobljuba pa je, da
(a) delam na tem kar pridigam in na boljši verziji Mertelj 5.0
(b) se v 5.0 močno trudim izboljšati user interface & experience in s tem postal tudi človeški, ne le učinkovit vodja
(c) da ne bom nehal pridigati in pričakovati od nas vseh v Datalab-u da smo boljši. Ker smo lahko!
Vesel in miren Božič vam želim. In v Novem letu čim več Ljubezni, priznavanja napak in samoizboljševanja. Sreča potem pride sama. Viva la vida!
Naj bo Bog/Sila z vami,
Andrej
[1] Beri uporabniki vidijo dovolj prednosti našega razvoja in eksperimentiranja, da nam dopuščajo napake, saj vedo da je tako dolgoročno za vse bolje.
[2]= beri kot bug-elimination-process: detection ->discovery->patch->upgrade
[3] Največkrat v svoje sposobnosti biti boljši, včasih pa tudi pred eventuelno kaznijo, finančnimi posledicami, …
[4] Sodelavke in sodelavci, prijateljice in prijatelji
[5] vedno imajo prednost in večjo pomembnost zunanji vplivi. Če najprej razmišljamo o sebi nas bo napuh zaslepil, vplivi na druge pa postanejo zanemarljivi. Ego zmaga in ljubezen umre.