Torej piščančki dragi, spet smo skupaj. Po napornem izletu v Evropsko sejmarsko prestolnico, naporni sejem CeBit, kjer sem doživljal štiridnevni deja-vu, je bila kot veliki finale na sporedu popolna zatajitev cveta italijanske avtomobilistične tehnologije v podobi moje ljubljene Alfe. V bližini Ingolstadta (doma grdih, a nemško zanesljivih kočij) se je odločila za podaljšano bivanje v tem industrijskem mestu, kjer jih bo sedaj v nepremičninski obliki umetniško navdihovala s svojimi popolnimi mediteranskimi oblikami. Njena nenadna odločitev mi je jasno popolnoma prekrižala potovalne načrte, zato sem (pametnejši odneha, sploh v sporih z nežnejšim spolom) presedlal na dvestoletno prevozno sredstvo in preživel enkratno noč na vlaku Muenchen/Zagreb in tako znova zadostil svoji avanturistični duši. Sedaj si v udobju lastnega doma, ob šumenju ventilatorja zvestega domačega mlinčka mirim živce in pišem tole osrečitev za Febota (šefovo priganjanje z oddajo članka in pričakovani račun za popravilo mrhe sta dodatni motivaciji, op.pisca 🙂 ). He, ste videli, spet emoticon. Fletno ne. Se že razširjajo; kot virus AIDSa so ti emoticoni.
Torej. Prva stvar. Očitno vam je bil prejšnji članek všeč, saj ste me, ko sem se zadnjič pojavil na IRCu, prav zasuli s pohvalami in pripombami. Zahvaljeni. Nekaj pa vseeno pogrešam. Dajte, vraga, že enkrat napisat kaj Febotu na joker@sagitta.si, da mi bo potem e-pošto on ponapredil (CD = zgoščenka, mail forward = ponapredenje =;-? ), tako da tile člančiči ne bodo več tak monolog. če še nimate e-pošte, potem pošljite snail-mail (= polžja pošta, poznavalski izraz za storitev, ki jo nudi stric, ki raznaša papirčke).
Torej, piši ! če ne bo pošte… sveto obljubljam, da bo naslednji članek vseboval kakih 500 vrstic URL-jev o vzgoji otrok, državnih inštitucij, verskih organizacij in podobnih zanimivih site-ov, katerih užitek ob ogledu je za vsako normalno mulo ali mulca identičen s sesanjem stanovanja in brisanja prahu z omare.
Kehm. Glej, glej. V prejšnjem odstavku sta se prikradli dve zanimivi besedici. URL in site. Hm. Zakaj pa danes torej ne bi pisali o najbolj obljudenem področju interneta – o World Wide Webu, krajše Webu ali WWW ali W3 ali Spletu?. Pogled levo, pogled desno: nihče ne ugovarja. Torej pišimo o Webu. Kogar zanima zgodovina tega spleta naj si pogleda v okvirček, jaz pa drvim naprej in razlagam, kaj Web sploh je (to, da bom na koncu pisal tistile okvirček in brskal po dokumentaciji vas prav nič ne briga, vi le berite naprej).
Kaj delamo na Spletu. Po Spletu surfamo. Surfamo ? Prav posrečen izraz. Tako kot pri RL (=Real Life, običajno življenje) surfamo po valovih, tako na Webu surfamo po straneh. Izberemo si eno, na njej začnemo in če se nam zazdi, da nas val (beri stran, oziroma natančnjeje link) pripelje do drugega, bolj zanimivega, skočimo nanj in se odpeljemo naprej. Kot pri RL surfanju načeloma tudi pri VR (=Virtual Reality, navidezna resničnost oziroma računalniški svet) nikoli ne vemo, kje bomo končali. Na obali ali na sredi morja, na domači strani v Sloveniji ali na kakšni grunge strani v Ameriki.
Surfamo z brkljalnikom (browserjem). Brkljalnik je program, v katerega vpišemo URL, ta pa potem spleza po mreži, najde stran, ki se skriva za tem naslovom in jo prikaže. Brkljalnikov je precej, najbolj uveljavljena pa sta Netscape Navigator in MS Internet Explorer. Brkljalniki se razlikujejo predvsem po vrsti strani, ki jih znajo prebrati in po kakovosti predstavitve, ki jo izluščijo iz atributov strani. Vsak brkljalnik omogoča skok na strani nazaj, določanje najljubših strani, ki smo jih obiskali in navadno tudi branje konferenc.
In sedaj hitro kratek slovarček pojmov, tak priročen, agentovski:
- URL = Universal Resource Locator = naslov določene strani npr. http://www.sagitta.si/joker. Vsaka stran na Spletu ima svoj naslov in ko ga vtipkamo, pristanemo na njej. Naslov se navadno prične z http kar pomeni, da gledamo www strani s posebnim hipertekstnim protokolom. Za seznam protokolov glej drugi okvirček.
- Site = v ožjem pomenu strežnik na katerem se nahajajo www strani, v širšem pomenu tudi oznaka strani ali skupka strani.
- Link = oznaka na strani, ki nas vodi iz ene strani na drugo, in se prav nič ne ozira na to, kje se ta stran geografsko nahaja. Prav lahko je na istem strežniku, lahko pa je tudi na drugem koncu sveta. Link je največkrat ključna beseda, ki kratko opiše stran, na katero kaže, pod njim pa se skriva URL.
- Hipertekst = za razliko od navadnega teksta, hipertekst omogoča povezave. Iz enega dokumenta lahko skočimo na drugega in spet nazaj. Ker tega ne znam bolje razložiti, si raje poglejte pomoč v Oknih in se malo sprehodite po dokumentih. Uporabljate hipertekst, tisto zeleno so linki, preko katerih se lahko nelinearno sprehajate po dokumentih. Hm. Asociacija. Tekst je knjiga, ki jo beremo od začetka do konca. Hipertekst je časopis, kjer najprej preberemo strip, nato črno kroniko, za njimi osmrtnice, na koncu, če sploh, pa politiko, pa naj si bo ona še tako vztrajno na prvi strani. Na Spletu se hipertekstu reče HTML, kar je skrajšanka besed Hipertekst Markup Language – jezik za hipertekstno označevanje strani. Vsak pošten brkljalnik zna brati HTML verzijo 2, kmalu pa bodo morali znati brati tudi verzijo 3, ki bo podpirala več strani v oknu in druge bonbončke.
- Stran = dokument na Spletu, ki vsebuje tekst, slike, zvok in video, lahko tudi kak program. Lahko jo beremo, gledamo poslušamo ali preskočimo. Posebno pomembna je domača stran (home page ali HP). HP je osnovna stran, ki navadno najprej predstavi site in vsebuje linke na strani z vsebino. Strukturo strani si najlažje predstavljamo z drevesom. HP je deblo iz katerega se cepijo veje – podstrani.
Ok ? Konec slovarja za sedaj. Vemo kaj pomeni pet osnovnih pojmov Spleta. Kaj pa se na Spletu sploh nahaja. Kakšne so te strani, o katerih sem se razpisal. Enostaven odgovor. Na Spletu se nahaja VSE in strani so RAZLIčNE. Kewl ne. “BJamesB, bi lahko bil malo bolj natančen” slišim notranji glas. Hm, zakaj pa ne. Torej na Spletu se nahaja skoraj vse. Od podelitve oskarjev, do Bjoerk, pa preko zadnjih Microsoftovih novic do stanja na Wall streetu, od dalajlame iz Tibeta do Pamele Anderson (zelo popularna oseba v VR-ju, verjetno ker je tako sintetična kot čip, ki poganja moj mlinček. Silicon Rules ! 🙂 ). če obstaja področje ki zanima določeno skupino ljudi, je zelo verjetno, da se je našel nekdo, ki je naredil site na to temo.
Splet je ultimativen leksikon. Splet je tudi ultimativna zbirka slik. Splet je ultimativno zbiraličše konjičkarjev. Splet je ultimativno zbirka kolektivnega znanja človeštva. Kaj mislim s to ultimativnostjo ? Enostavno, toliko informacij o določeni temi, kot jih lahko najdete na Spletu ne boste našli na enem mestu nikjer.
In ker je na Spletu toliko dobrot, je Splet tudi peklensko mesto, če moramo kaj najti. Predstavljate si, da vas zanimajo generatorji DOOM sob. Prav, pojdimo pogledati na Splet. Mala malca, kajne. Saj je samo 22 milijonov strani in kakih 11 milijard besed na njem. Prosim ?! Kako ? :-O ? Aha ! Toliko ! Do včeraj 21-3-96 ob 15:32:00 GMT. Danes jih je že kakih 100,000 več. Kako pa naj potem kaj najdemo ? Hočem tiste DOOM generatorje !
Da bi si olajšali iskanje takih in podobnih strani (da o Pamelinih slikah molæimo) so si nadebudni študentje univerze Carnegie Mellon spomnili pajke. Pajki se sprehajajo po Spletu in berejo strani. Ker preberejo, sporočijo v pajčjo centralo, kjer te besede lepo spravijo v bazo, tako da jih študentje lahko najdejo. Rojen je bil Lycos, eden prvih iskalnih mehanizmov na mreži. Danes je najpomembnejši iskalni mehanizem na Spletu Digitalova AltaVista. Http://www.altavista.digital.com. Mama vseh indeksov naj bi imela indeksirano večino mreže, poleg tega pa še konference (Usenet, o tem enkrat naslednjič).
Ker iskanje lahko vrne tudi več tisoč dokumentov (pa jih glej če hočeš), omogoča tudi napredno iskanje, kjer lahko z besedami IN, ALI in BLIZU (AND, OR, NEAR) omejimo število dokumentov. če recimo iščem prodajalca rabljenega audija anno 1993 rečem: “audi near 1993 near sale”, kar mi število strani, na katerih se pojavijo te tri besede blizu zmanjša na nekaj deset. Pritisnem gumb Submit in po nekaj trenutkih nestrpnega čakanja Altavista vrne linke na strani, ki ustrezajo mojemu iskalnemu pogoju.
Jasno pa je, da s takšnim iskanjem izpustimo tudi precejšnje število strani, ki bi nam bile lahko zanimive, pa so mogoče besede močno razkropljene. Splošen napotek pri iskanju bodi, da najprej iščemo s čimbolj natančnim sitom, če pa nam ta ne da željenih strani, poizkusimo z bolj splošnim. če tudi to ne pomaga, si nekaj časa ogledujemo Pamelo. Hy sweetie =:-)).
Altavista nam ponuja tip iskanja po vsebini strani. Obstaja pa še drugo iskanje. Yahoo. Yahoo uporabimo, kadar iščemo prodajalno CD-jev na mreži. Ali pa Pameline slike. Vtipkamo http://www.yahoo.com in pristanemo na Yahoojevem HP-ju. Od tam naprej se pomikamo po kategtorijah, lahko pa tudi vtipkamo CD in nam Yahoo nam vrne vse site, katerih opis vsebuje besedo Yahoo.
Slika: Potek iskanja z Yahoo-jem
Yahoo in Altavista predstavljata dve osnovni inačici iskalnega mehanizma. če uporabimo primerjavo s knjigo, si lahko Altavisto predstavljamo kot indeks Spleta, Yahoo pa kot kazalo. Tudi način, kako oba iskalna mehanizma dobivata svoje informacije je različen. Altavista pošilja po mreži pajke, tako kot Lycos, Yahoo pa čaka, da mu lastniki strani sporočijo njihov opis. Altavista indeksira vse strani, ki jih najde na situ, Yahoo vsebuje navadno opis sita in URL HP-ja.
Podoben Yahoo-ju je slovensko kazalo na Institutu Josef Stefan. Kadar želimo poiskati kako informacijo iz nam ljube kokoške, vtipkamo http://www.ijs.si/slo/resources/. Stefanovci so naredili nekaj najbolj simpatičnih strani v Slovenij, tako da je obisk in brklanje po njihovem strežniku prav zabavno in zanimivo.
Tako. Tole so bili prvi koraki v Splet. Upam, da vas valovi ne bodo odnesli. še zadnja slikica. Hm. Kdo drug kot Pamela ! Surfs-Up guys !
Slika Pamela
Okvir 1:
1989 Na CERNU Tim Bernes-Lee postavi temelje Spleta Oktober 1990 začetek WWW projekta Božič 1990 Demonstracija prvega www brkljalnika (na NEXT Step računalniku) 1991 Pojav prvih brkljalnikov za ostale platforme. Med njimi Mosaic Marca Anreesena, ki bo kasneje postal glavni delničar Netscape-a. April 1993 62 registriranih www strežnikov April 1994 829 registriranih www strežnikov Maj 1994 1248 registriranih www strežnikov Junij 1994 Promet Spleta preko NSFNeta preseže 1 terabyte (= milijon megabytov) Julija 1994 www preraste kapaciteto CERNa, zato ustanovijo posebno organizacijo, ki naj skrbi za Splet: W3 Organisation, ki se kmalu spremeni v W3 Consortium in je predsedstvo Spleta. April 1995 Promet Spleta preseže vse druge oblike internet prometa s 3.75 TB November 1995 Netscape postane delniška družba, registrirana na mreži. Investitorji plačujejo nore denarje za delnice, tako da postane vrednost Netscapa večja od Appla. December 1995 Bill Gates objavi napad na Internet. MS ponuja Internet Explorer zastonj vsem uporabnikom Windows okolja. December 1995 približno 1,300,000 registriranih www strežnikov Januar 1996 Netscape in Microsoft poenotita standarde za plačevanje preko mreže Februar 1996 MS predstavi MS Internet Information Server. WWW strežnik, ki deluje na osnovi Windows NT Serverja. Cena 0 USD. Dajejo ga zastonj in resno začnejo ogrožati Netscape-ov tržni delež NT WWW strežnikov. V enem mesecu je inštaliranih že 40,000 IIS-ov. Februar 1996 Joker dobi svoj HP. Febo se počasi nauči uporabljati e-pošto, videva pa se ga tudi na IRC-u. Marec 1996 Microsoft najavi Direct X paket tehnologij, ki naj pospešijo prenos, zagotovijo varnost, možnost programiranja Spleta in navidezno resničnost.
Okvir 2:
žalostna novica ! že spet nekaj šraufajo :---( irc server na arnesu, zato je #slovenia izumrla. Priporočam vam, da se priključite na irc.undernet.org ali kak drug irc server in si ne pustite odvzeti zabave !