V tem novoletnem času se navadno oziramo nazaj in si delamo take ali drugačne inventure. Pa poglejmo, kaj je prineslo leto 1994 pomembnega na področju osebnih računalnikov.
Vzpon multimedijev
Menim, da je najpomembnejša značilnost 1994 leta pojav multimedijskih vsebin. Programov, ki končno oživijo možnosti, ki jih današnji osebni računalnik nudi. Pojav referenčnih gradiv – enciklopedij, tematskih knjig, izobraževalnih programov in nenazadnje všečnih iger je osebnemu računalniku dodal novo dimenzijo in mu zagotovil prostor tudi v domačem okolju.
Prihod Pentium 90 procesorja
Dostopnost dosedaj najhitrejšega x86 procesorja ima dvojen pomen. Prvič, računalnik je z novim, hitrejšim procesorjem zmožen prebaviti vedno zahtevnejše naloge, ki jih od njega zahteva vedno zmogljivejša programska oprema.
Drugič, s pojavom nove generacije cena stari pade. Od poletja smo bili priče stalnemu zniževanjanju cen, še dovčeraj skoraj nedostopnih, 486-kam. Računalnik s 486-66 procesorjem, komaj leto in pol nazaj slavljen kot višek tehnologije in dostopen le bogatim, cenovno postane dostopen širokim ljudskim množicam. Ugodno razmerje med ceno in zmogljivostjo pa povzroči revolucijo domačega računalništva (tudi multimedijev brez dovoljšne in splošno dostopne računalniške moči ne bi bilo).
Ob koncu leta so se hitro širile (žal resnične) govorice o napakah ki jih Pentium napravi pri računanju velikih števil. Intel je napako priznal in obljubil menjavo procesorjev, zato se mi zdi panika nepotrebna.
Razširjeni IDE standard za diske
Novi E-IDE standard omogoča hitrejši prenos podatkov z diska v računalnik. IDE je bil za uporabo pod Okenskim okoljem najhitrejši in najenostavnejši način priklopa diskov. Nova izpeljanka pa odpravlja omejitev na največjo velikost 528 MB, na E-IDE krmilnik pa lahko poleg večih trdih diskov priklopimo tudi CD-ROM enote.
Microsoft Office 4.2
Microsoft Office je bil prvi integrirani paket, ki je uporabniku nudil enostavnost uporabe, konsistentnost menijev in postopkov uporabe. Z uporabo mehanizma OLE2 je omogočil uporabo podatkov ene aplikacije v drugi (npr. tabelo izranučano v Excelu vkomponiramo v urejevalnik besedil Word). Office je spremenil naš odnos do dela z računalnikom. Od programo-centričnosti (najprej izberemo program s katerim bomo nekaj naredili, nato pa premišljujemo o podatkih – vsebini) je fokus prestavil na podatke. Vsebino ustvarjamo v enoviti obliki enega dokumenta, posamezne dele pa obdelujemo s programom, ki je za to najprimernejši. Programi, kot je Office, so znanilci prihodnosti. Verjetno bodo programi prihodnosti še bolj modularni in izmenljivi, tako da bomo lahko v prihodnosti uporabljali modul za kalkulacijo enega programa, črkovalnik drugega, urejanje teksta iz tretjega, vse brez preklapljanja in s konsistentnim uporabniškim vmesnikom.
Operacijski sistem Windows NT
Windows NT je pravi 32-bitni operacijski sistem. Je stabilen, varen in hiter. Izpeljanka za mrežne strežnike je najboljši strežniški operacijski sistem. Novell bo imel težko delo narediti konkurenčni produkt, saj NT Advanced Server ponuja boljše zmogljivosti, lažjo instalacijo in vzdrževanje. Podpira vse vrste mrežnih protokolov (Microsoft, IPX-Novell, TCP/IP) in je enostavno povezljiv celo z Internetom.
Windows NT je poleg ostalih dobrot prinesel še revolucijo v grafičnem vmesniku. Z vgradnjo knjižnice OpenGL v operacijski sistem je primaknil PC bližje k resnim grafičnim postajam in lahko le slutimo, kakšne trodimenzionalne grafike bomo videvali na PC-jih v prihodnjih letih.
Laserski tiskalniki za manj kot 100,000 SIT
GDI laserski tiskalniki prinašajo pomembno, a transparentno novost. Procesiranje grafične slike je prepuščeno računalniku. Rezultat je hitrejši izpis, saj se izognemu dvojni obdelavi slike (najprej v metaformat in šele nato v črne in bele pikice, ki jih tiskalnik lahko izpiše) in bolj prijazna uporaba, saj tiskalnik komunicira z uporabnikom preko Okenskih sistemov s smiselnimi opisi in ne z maničnim utripanjem lučk. Z uporabo procesne moči PC-ja je printer enostavnejši in zato cenejši.
Igra DOOM II
Kljub ne preveliki moralni vrednosti, ki jo ima ta igra, pa velja pohvala njeni tehnični superiornosti. 3D efekti in hitrost igranja so potisnili naše zahteve do računalniških višje kot kdajkoli. Možnost spreminjanja okolja igre in hkratno igranje večih igralcev privlačnost igre le še stopnjuje.
DOOM bi lahko označili kot prvo dostopno navidezno resničnost, ki je povrh vsega še kolektivna.
Andrej Mertelj