Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepšieod Karin bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene.
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Karin bila.
Mnogtére device, mnogtére ženice
oko je na skrivnem solzé preliválo,
ker Karin srce se je ljubega vdalo;
al ljubih bilo je nji vedno premalo.
Kar slišala moških okrog je slovét,
skušála jih v mreže razpete je ujet.
Je znala obljúbit, je znalá odreči,
in biti priljudna, in biti prevzetna,
mladenče unémat, bit staršim prijetna;
modrij in zvijač je bila vseh umetna;
možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, ki NAJ bil BI ji kos
France Prešeren je moj pra…prastric. Upam da ni jezen, ker sem spremenil ime in zadnji verz.
Zgodba najinega zakona je klasična tragedija. Vzpon, napaka, padec. Enako kot legenda o Ikaru, ki si zlepi krila, poleti preblizu sonca in doživi pogubo. V bistvu čudovita in poučna zgodba o tem, kako nas tepejo naše človeške lastnosti, naša hrepenenja in nezadovoljstvo s tem kar imamo. Zapakirana v moderne čase, zaradi svoje rumenosti in jet-setovstva privlačna za branje, a če jo želiš brati pozorno – kljub temu zelo poučna.
Je tudi zgodba o tem, kako v 21-stoletju z marketingom, pričakovanji in napačnimi vrednotami prepojena družba producira tragične junakinje, ki pod zastavo #selflove izgubljajo stik z realnostjo in prvotnimi nagoni. Ko lakomnost in pohlep postanejo izgovor za laži in prevare. Za uničevanje tistega, kar bi moralo biti sveto. Prihodnosti naših otrok…
Zgodba ima tri dele:
- Najina zgodba je vzpon proti soncu. Traja od junija 2018: najinega prve iskrice, prvega zmenka, poroke in do poročnega potovanja. 14 mesecev nebes, ljubezni, pogovorov, ki se konča konec februarja 2019./li>
- Karinina zgodba se odvija od marca 2019 do začetka julija istega leta. V njej sem poizkušal verno in kolikor le zmorem zapisati zgodbo, kot bi jo verjetno povedala ona. Skozi njen pogled in razmišljanje sem opisoval razloge, ki so jo vodili v propad in končanje najinega zakona
- Andrejeva zgodba govori o obdobju od julija 2019 do danes. Moje soočanje z uničenimi sanjami, iskanjem resnice in spraševanja zakaj. Začenši s poletjem, ki bi moralo biti kulminacija mojih sanj in mojega življenja a se je spremenilo v popolno nasprotje
Prvič: zapis je dvo-vrsten: od 7.7 .2019 naprej dnevniški, predhodno dogajanje pa je opisano s pomočjo koledarja, SMS-ov in viberja – a predvsem po spominu. Ta je na srečo precej dober, saj imam za pogovore skoraj fotografski spomin in znam dobesedno ponoviti izrečeno.
Kaki datumi so lahko zamaknjeni. Kjer se datuma nisem mogel spomniti, je označeno kot datum+X. Trudil sem se po najboljših močeh, da zapisano dobro slika dogajanje in duh le-tega. A temelji mojega bitja in delovanja in osnovne resnice te zgodbe držijo – kot bi lahko potrdili prav vsi sodelujoči v njih (pa jasno vsi ne bodo :-)). Večino trditev dokažem s fotografijami, viber-ji in SMS prepisi, vnosi v koledar in zbrano dokumentacijo. S pisanjem sem ohranjal svoj razum v najbolj temnih časih mojega življenja, ko sem globoko premišljeval o smislu njegovega nadaljevanja. Pisati sem začel takoj po njenem odhodu. Bili so dnevi, ko sem na mojem romanju po morju razmišljal in pisal tudi več kot 20 ur dnevno. In bili so dnevi, ko sem bil tako sit vsega, da se po nekaj dni nisem mogel vsesti za tipkovnico in napisati niti stavka. Boril sem se sam s sabo, z občutki ki so nihali od popolnega odpuščanja do sovraštva zaradi prizadejanega. Človeške reakcije na travmo, ki jo doživljaš.
Drugič: Na začetku je bila zgodba pisana je bila za namene dokazovanja moje resnice v ločitvenem postopku v katerega sem bil kot strela iz jasnega zvlečen to poletje. Ko to pišem, žal vsakodnevno ugotavljam, da je Karin naslikala izkrivljeno podobo tako najinega zakona kot njenega samovoljnega odhoda. S svojimi izjavami in navedbami demantira samo sebe, njene pretekle izjave in sporočila, mnenje ki ga je sama ustvvarila pri prijateljih, … Če ne bi z svojo zgodbo šla v javnost bi ostala neobjavljena in namenjena mojima hčerama.
Laži in temo pa najbolje preženeta resnica in luč! Tako velike laži, širjenja neresnic najinem zakonu in meni, pa žal zahteva celotno resnico. Brez olepševanj.
Ni brez bolečin, saj razkrivam marsikaj, kar bi raje, da bi ostalo v vedenju tistih, ki to morajo vedeti. Kar se mi je zdelo vseeno preveč intimno in v tem stadiju razvoja dogodkov nebistveno, sem zapisal, da ne pozabim, a sem to skril.
Ne morem čez svoja načela – ki jih poskušam kar najbolje živeti že skoraj petdeset let in me definirajo; ne morem čez svojo vzgojo in čut za to, kaj je prav in kaj ne. Ne morem molčati ne glede na bolečine, ki mi jih ponovno podoživljanje te zgodbe prinaša.
Tretjič: Med pisanjem sem poizkušal ostati čim bolj objektiven, predvsem pa zavezan Resnici. Če je v napisanem karkoli neresničnega, potem se za to oproščam. Ta zgodba je zato moja resnica, moje videnje in moje občutenje. In kot tako subjektivno. A tudi zaradi ***K in ***M sem se jo trudil zapisati kar najbolj celovito – kot le zmorem. Prej ali slej bo na vrsti vprašanje, zakaj z materjo ne živiva skupaj. In ko postaneta polnoleten jima bom pokazal čim bolj realno dogajanje. Če mene ne bo več, pa notar, ki dobi z mojo oporoko ustrezna navodila.
Četrtič, napisal sem jo najprej zase. Da bi razumel. Zato sem moral večkrat čez zgodovino najinega zakona, navzkrižno preverjati zadeve in jih gledati iz različnih kotov, poizkusiti razumeti kaj je Karin in mene spodbudilo k dejanjem, katerih posledice danes živiva. Želel sem si končno spoznati celotno sliko moje žene in tudi sebe v tem zakonu. Nisem popoln, daleč od tega . Za določene stvari mi je žal, da sem reagiral kot sem. V retrospektivi bi verjetno naredil marsikatero stvar drugače: takoj po odpovedi v prejšnji službi bi jo poizkusil pregovoriti, naj si najde službo; ne bi podaljšal detox obdobja; ne bi se spustil v igrice; Dašo bi eliminiral bistveno prej; s taščo zelo pazil s kakšnim tonom govorim; … .
Predvsem bi pa bistveno pozorneje poslušal Karin in poizkušal reagirati bolj v skladu z njenimi pričakovanji…
Osebe, ki nastopajo v njej:
- Karin, moja (bivša) žena
- Mateja, njena mati
- Franci, njen oče
- Klemen, njen brat
- MajaM, Klemenova partnerka
- Daša, najboljša prijateljica in sedanja zaupnica
- Nina, več kot desetletje najboljša prijateljica
- ***M, moja starejša hčerka
- ***K, (domnevno) najina hčerka
- MajaK, mama od ****M
- Vanja, moja prva žena
Želim vam prijetno branje. In še bolj, da se iz najine zgodbe naučite kaj uporabnega za svoje življenje. Potrpežljivosti s partnerjem, iti čez podobe in “pripada mi” pojmovanja. Želim si, da najdete tako ženske kot moški primer tragičnosti, neskončne neumnosti izgube nebes zaradi teženja o malenkostih. Življenje ni črno belo ampak najmanj 50 odtenkov sivine. Bistveno pa je, kako se odločamo in kaj nas vodi. V življenju potrebujemo meje, ki si jih začrtamo sami. Meje do katerih popuščamo in meje, katerih prestop zahteva sankcije. Upam, da najdete v tej zgodbi spodbudo za več potrpežljivosti, za prepričanje da stvari niso tako črne kot izgledajo na prvi pogled. Vedenje da ne glede na to, kako brezupna zgleda situacije čas celi rane in da so včasih najbolj grozne stvari, ki se ti zgodijo, dejansko potrebne za osvoboditev iz vzorcev, ki jih želimo nadaljevati in nikoli končati.
Na morju, v Ljubljani in Portorožu 7.8.2019-???
Andrej Mertelj