V začetku marca smo bili v AbuDhabiju na konferenci Global Forum for Innovations in Agriculture. Dogodek, organiziran drugič letos, pripelje v to puščavsko mesto znanstvenike, agrogospodarstvo in politike iz celotnega sveta. Otvoritveni govor so imeli gostitelji – šejk Mansour, kralj Richard III of Togo, pa Bill Gates, Prince Charles in John Kerry kar lepo kaže, koliko so Emirati pripravljeni vložiti v promocijo tega dogodka, ki želi postati središče in stičišče raziskovanja bodočega kmetijstva in pomembnost, ki jo lokalni denar namenja kmetijstvu.
Med uvodnimi govori je prevladoval razmislek o tem, kako bo do leta 2050 potrebno prehraniti 9 milijard ljudi, kako zagotoviti 60% več hrane in 40% več vode. Linearna rast, ki jo opažamo od 60 let prejšnjega stoletja se bo razen v primeru hude katastrofe ali velike vojne nadaljevala še najmanj do 2040. Potem pa se po najbolj optimistični UN napovedi krivulja prevesi in se prebivalstvo zmanjša do 2100 na 6 milijard ljudi, po najbolj črnogledi pa končamo stoletje s 16 milijardami prebivalcev. Kakšen bi bil planet zemlja s 16 milijardami in segret za najmanj 2 stopinji Celzija si ne upam predstavljati, ni pa za izključiti, da nas bo hranil Soylent Green.
Vsekakor pa k temu cilju – prehraniti človeštvo – lahko pripomore tehnologija. Na konferenci je bilo predstavljeno preko 100 inovacij. Tistim, ki se ukvarjate s hrano ali kmetijstvom bo zanimiv ogled spletne strani http://www.innovationsinagriculture.com/Event-programme/Project-partners-%281%29 . Verjamem da lahko najdete kar nekaj stvari ki so uporabne takoj, preostanek pa je čudovita hrana za razmislek in mogoče tudi ideja za kak startup.
Prvo nagrado je dobilo podjetje iz Nizozemske, ki razvija kulture, ki uspevajo v saliniziranem okolju. Zasoljevanje zemlje je namreč stranska posledica pomanjkanja sladke vode, dviganja gladine oceanov ter predvsem intenzivnega kmetijstva. Tudi druga nagrada je šla na Nizozemsko in sicer za spreminjanje prehranskih odpadkov v vrednejše proteine z uporabo žuželk. Žuželke so naraven vir bogat z beljakovinami in lahko nadomestijo sojo in druga močna krmila v živinoreji. Gojenje soje je med večjimi vzroki za zmanjšanje pragozdov zato so alternative zelo zaželene. Tretjo nagrado je dobilo angleško podjetje, ki izdeluje male satelite velikosti 10-30cm in jih v grozdih lansira v orbito. Sateliti so v modernem kmetijstvu nuja, saj jih uporabljamo za spremljanje vremena, biomase, kvalitete zemlje ter dostopnost vodnih virov. Vsem, ki se ukvarjamo s preciznim poljedelstvom so nezamenljiv vir podatkov, njihova vloga v prihodnosti pa se bo še povečevala. Kot zanimivost naj omenim, da npr. na ortografiji (slikanju zemljišč) temeljijo tudi evropske subvencije. Kmet mora vsako parcelo vrisati na katastru, evropska komisija pa potem s pomočjo satelitskih ali letalskih fotografij ugotovi, ali je bila parcela zasajena in s tem upravičena do subvencij ali ne. V preteklosti je bilo kar nekaj primerov zmanjšanja subvencij in posledično hude krvi zaradi napačno vrisanih mej obdelovalnih površin kar poizkušamo izboljšati tudi z našim PANTHEON-om, ki ima od preteklega meseca vgrajeno GIS spremljanje kmetij.
In ko sem že pri Datalabu: lahko se pohvalimo, da smo bili eni izmed desetih razstavljalcev, pri katerih se je ustavila uradna delegacija z visočanstvi. Pri tem pa sem skoraj povzročil škandal in varnostni problem. Med demonstracijo FarmingGlass-a (PANTHEON aplikacije, ki prikazuje kmetovalčeve podatke na Googlovih očalih in omogoča vnos podatkov brez uporabe rok) sem brez razmisleka ponudil, da si tako šejk Mansour kot tudi kralj Richard ogledata svet skozi ta očala. Oba sta presenečeno pogledala proti varnostnikom in zavrnila. V hipu me je prešinilo: jasno – v očala bi lahko bila vgrajena bomba in če živiš v okolju, kjer se ljudje razstreljujejo v pričakovanju na štirideset čakajočih devic, je reakcija pričakovana. Hipno sem se opravičil, nasmejali smo se in delegacija je nadaljevala pot. Naslednja dva dni so naš razstavni prostor oblegale trume ljudi in kolega Dragmana sta imela polne roke dela z demonstracijami uporabe. Ne verjamem, da bo veliko kmetov uporabljalo krhka očala, ki stanejo preko tisoč evrov. Vendar pa sem na podlagi tridesetletnih izkušenj s tehnologijo prepričan, da bo cena padla, uporabnost in odpornost pa se bistveno povečala. Poudarjena resničnost (augmented reality) ima veliko uporabnost v kmetijstvu – kot kaže že ta naš zgodnji prototip, katerega primarna vrednost in velik povrat investicije je pritegovanje pozornosti na sejmih skupaj s pridih tehnološke naprednosti podjetja, ki ga prinaša. Uspel nam je še en PR-trik. Ker je odpovedal je oglaševalec na zadnji strani kataloga je kolegica Maja izkoristila priložnost in za zelo, zelo zmerno ceno dobila ta prostor. Kako se je vsej ekipi smejalo, ko smo gledali obiskovalce, kako si na prsa pritiskajo PANTHEON.
Pa nazaj k prehranjevanju 9 milijard. Na prvi pogled je malce ironično, da se o vzdržnem in trajnostnem kmetijstvu pogovarjamo sredi puščave, v državi kjer brez brez kurjenja nafte in spreminjanjem le te v elektriko in vodo ne moreš preživeti. A Emirati se dobro zavedajo te pomanjkljivosti in investirajo. V obnovljive vire energije, zaprto (indoor) kmetijstvo ter predvsem v nakupe zemlje po svetu. Tudi v naši soseščini – Romuniiji in Srbiji.
Vendar pa ima širjenje obdelovalnih površin ter povečevanje hektarskih donosov svoje meje. Res je, da s pametnim upravljanjem in odločanjem na podlagi podatkov lahko dosežemo bistveno boljše rezultate kot doslej z manj sekundarnih škodljivih učinkov za okolje. A bo pri tem potrebno biti še drznejši in delati še pametneje. Ter biti pri tem nespoštljivi do nekaterih tabu tem.
Najlažje povečamo količino proste hrane tako, da zmanjšamo prehranske odpadke v razvitem svetu, kjer vržemo v smeti ali bioplinarne skoraj tretjino. Ali pa ukinemo supersizing obokov kar hkrati prinese boljše zdravstveno stanje prebivalstva. V kmetijstvu nas pesti zmanjševanje biomase ter siromašenje zemlje. Ob kopnečih zalogah fosforja in kalija, glavnih sestavin umetnih gnojil, je bodočnost intenzivnega kmetijstva kot ga poznamo vprašljiva.
Obstaja pa vir, ki narašča linearno z večanjem prebivalsta – človeški odpadki. Danes jih večinoma odvajamo v reke in morja ter s tem dodatno škodimo okolju. Kitajska že več let gradi kompetence in čistilne naprave, katerih izhodna surovina je biomasa. Glede na zadnjo usmeritev pametne specializacije v krožno ter sonaravno gospodarstvo srčno upam, da bo predelava dreka v družbeno koristno materijo (tako dobesedno kot metaforično) našla svoj dom tudi v Sloveniji. Mogoče pa lahko prav na tem področju najdemo svojo nišo in dobrodošel prispevek svetu.
PS: pravkar berem, da so ugotovili, da česen zavira kemijsko komunikacijo med bakterijami. Antibiotske lastnosti tega ljudskega in starega zdravila so tako potrjene. Bi se ga mogoče dalo uporabiti tudi v kmetijstvu? Kjer zloraba antibiotikov povzroča nastanek odpornih superbakterij za katere je samo vprašanje časa, kdaj preskočijo na človeka…