Ob 08:17 pošljem Karin viber »Karin v kolikor se karkoli hočeš še pogovarjati/imeti z mano potem prosim naredi test. Prinesem takoj k Klemnu pa prosim naredita z Majo.« Vztrajam pri testu saj vem, da je modus-operandi Karin zanikanje in opravičevanje. Če ne bo soočena s svojim dejanjem ga bo prej ali slej zanikala.
Pokličem Klemena, kaj se dogaja. Pove mi, da so govorili včeraj zvečer. Da je Karin rekla, da je v soboto prvič vlekla kokain od zanositve naprej. Karin naj bi maltretiral in da je zato, ko je našla njen star zavitek kokaina nekaj porabila, preostanek pa vrgla v smeti. Povem mu, da to ni res, da je “dealer” že prejšnji teden povedal, da Karin vleče. Pove, da so govorili tudi z mamo Matejo in da pride po službi do njih, da se pogovorijo. Ob 08:44 pošljem Klemenu SMS »Da naredi test je nujno potrebno, da se sooči s stvarnostjo. Če to zamudimo bo relaps prej ali slej. Klemen, vem kaj govorim. Upam samo, da sem se v zadnjem letu dokazal dovolj, da mi boš verjel.«
Pokliče me nazaj, jaz sem ravno končal sestanek v službi in se peljem domov. Rečem mu samo, da od utrujenosti in ne-spanja ne morem govoriti in odložim telefon.
Ob 0904 mu odgovorim z SMS-om: »Klemen oprosti, res ne morem več. Nisem spal 2 dni, zadnji meseci niso bili… Svet mi razpada pred očmi.«. Poizkušam zaspati, mogoče mi uspe zadremati za pol ure.
Ob 12:02 pošljem Karin na Viber nekaj sporočil: »Karin preden v sredo odplujemo bova rešila najine odnose tudi pravno. Vidim 3 možne rešitve:
1. strinjava se s soglasno ločitvijo in greva podpisati v sredo k notarju.
2. Ti se ne strinjaš s sporazumno ločitvijo moram k notarju sam in sproziti tožbo za enostransko ločitev. Malo zoprno, ker so vsi dokumenti v tožbi javni, razpored obravnav pa je tudi javen.
3. greva v sredo k notarju, podpise se predporočna pogodba v kateri se zavežeš k bistveno drugačnemu ravnanju, nato greš na odvajanje na barko za 3 mesece. Mislim da bo lažje, ker ne boš v stiku ne z dobavitelji ne z družbo. Da se nič ne zgodi ni opcija«.
In naslednjega »Se to: do nadaljnega redno testiranje na droge. V pogodbi. Prosim sporoči odločitev danes do 2000. Hvala. Da ne bo pomote: ne postavljam deadlineov da bi te zafrkaval ampak zato, da imam vsaj en dan za pripraviti pravo formo papirjev z odvetniki. Hvala ker razumeš.« Kasneje iz drugih dokumentov vidim, da je najbolj motijo redni testi. Da ona pa že ne bo vsak teden hodila. Definitivno priznanje hude odvisnosti…
Ob 1555 mi Karin napiše SMS »Z mami in s Klemenom bi prišla po moje stvari, da mi pomagata. Lahko danes okrog šestih!«,Odgovorim da imam opravke in da predlagam da pride ob 1900. Dogovorjen sem z vrtnarjem, da urediva vrt, ne želim pa da je on prisoten ko pridejo. Karin napiše nazaj »Lahko pridem tudi če te ni? Samo moje stvari vzamem« jaz pa odgovorim »Ne gre. Zamenjane klučavnice. Boš morala počakati«.
Pridejo ob 1800.Z vrtnarjem sva že končala, zato spustim Karin, Klemena in Matejo v hišo, sam pa pospravim orodje in pospremim vrtnarja. Stopim v hišo. Klemen je precej presenečen ko me vidi, saj sem videti kot zombi. Popolnoma tih in miren. Karin nosi svoje stvari iz garderobe. Sedaj ko pomislim nazaj mi je žal, da nisem stal zraven in gledal, kaj dela. Mogoče bi našel še kako potrditev. Ostanem v pritličju in grem v spodnjo garderobo, kjer Mateja pospravlja njene čevlje iz omar. Pogledam jo in vprašam »Kaj naj rečem ****M, zakaj ni Karin? Kaj naj rečem staršem?«. Mateja ne odgovori, gleda v tla ali mimo mene – pakira čevlje. Z zlomljenim glasom ponovim vprašanje še dvakrat ali trikrat. Odgovor in obnašanje je isto. Klemen pride v garderobo razjezen in agresiven, ter se postavi ob vrata. Razumem namig in se odmaknem v garažo.
Vprašam če so naredili test na kokain. Mateja mi pove »O, smo naredil. Pa je negativen (pavza) 300%«. Tale 300% na koncu je nepotreben in me zmoti. Le zakaj niso poslali kake slike v dokaz? Ne verjamem ji, itak pa je bilo že prepozno. Oni naj verjamejo zgodbi, ki jim jo je Karin natvezila, jaz pa imam od včerajšnjega brskanja po kopalnici in kopalniškem košu za smeti shranjenje njene »sveže« (kopalnico je Karin pospravila prejšnji teden) lase. Zaradi svojega miru jih bom dal na analizo.
Na koncu mi Klemen zabrusi »Kaj pa ti? Si clean?«. »Ja« odvrnem popolnoma mirno. Že prej je bil moj “konzum drog” minimalen – razen jointov, ki sem jih redno začel kaditi zaradi bolečin po zlomu hrbtenice leta 2008 omejen na nekaj plesnih zabav na leto.
Moj “greh” je tabletka Extasy-ja. Kemične učinkovine, ki so jo tja do 70ih uporabljali za zdravljanje depresih pri povratnikih iz Vietnama in ki sem jo spoznal leta 1989 ko sem prijadral na Ibizo. Jo od takrat zelo previdno uporabljal. Niti v najbolj razpuščenih letih med 1997-2006 me ni premamil – vedno je bila na prvem mestu služba in z njo odgovornost. Drugače verjetno ne bi postavil tega mini imperija, Datalab. Kokaina ne maram, saj sem že dolgo nazaj spoznal, da sem po njem impotenten. Sex pa mi pomeni bistveno več kot zadetost.
Iz solidarnosti s Karin mi niti na misel ni prišlo, da bi kadarkoli po St.Marteenu karkoli vzel! Detox, otroke, družino, upgrade na višji nivo, … vse to sem vzel precej resno. Očitno žal edini.
Vsi trije sedaj sami nosijo stvari iz hiše ter se med tem precej glasno prepirajo. Dvakrat stopim ven iz garaže in jih prosim, da so tišji, saj ne želim še večje scene pred sosedi. Mateja mi zabrusi, da sem se jaz tudi drl pri njih na balkonu (9.3. sem na balkonu precej glasno rotil Matejo naj mi verjame in nama s Karin pomaga). Nato pa doda »Itak lahko skrbiš samo za enega otroka, ne pa za dva« ter nekaj, da si otroka nikoli nisem želel. Drži gobec bivša tašča pa raje poglej, kakšna luzerja in gnoj si ti vzgojila.
Prizadet se umaknem nazaj v garažo. Ker me njihova prisotnost začne motiti in bi rad mir, jih začnem priganjati in kmalu odidejo. Karin je imela ogromno stvari, ne uspemo pospraviti vseh, zato se dogovorimo, da pride Klemen ponje naslednji dan.
Spim ne. Pospravljam hišo, pripravljam stvari za odhod… Na glavniku najdem še nove & Karinine lase in jih spravim za morebitni pregled.