Ned 7.7.2019
V nedeljo prevzamem barko in posnamem napotke. Ob 2000 me na barki obišče še Jaka in se pogovoriva glede zvočnikov. Ob cca 21:00 se odpeljem proti Ljubljani. Karin namenoma ne pokličem. Ob 22:00, malo pred Ljubljano, pokličem Karininega brata Klemena. Želi si z mano jadrati do Črne gore naslednji teden, zato imam razlog da se dogovorim z njim naslednje popoldne. Nameravam ga lahno navzkrižno izprašati ter dobiti kake informacije, predvsem ga pa vprašati po razlogu njegovega marčevskega sumničenja, da je Karin že dolgo kokainski odvisnik.
Pripeljem do doma, opazim luč v kopalnici. Ki se takoj ugasne. Vstopim v hišo, temna in tiha. Tiho grem po stopnicah, med potjo slišim šumenje iz spalnice , ki je prav tako v temi. Tiho pokličem »Karin«, nazaj pride zaspan odgovor »Ja«. Namenoma prižgem luč in Karin se vsede – popolnoma budna.
Pozdravim jo, povem kakšen je bil moj dan in jo vprašam po njenem. Odgovori mi, da nič posebnega. »Cel dani nič?« »Likala sem«. Tega, kaj sem opazil, sedaj ne bom razkrival, a bil sem prepričan da to ni vsa resnica. »Zakaj mi spet lažeš?« »Saj ti ne lažem« »Kako da ne, kaj pa *******?«. »A je to narobe, ali kaj?« »Ne, sploh ne, samo ne maram da mi lažeš« odgovorim popolnoma mirno. »Lahko noč. Jaz grem še nekaj poiskat«.
Odidem v garderobo. Pred kakimi 7 dnevi sem tam videl bančne izpiske od Karin. Če kupuje kokain potem se mora to poznati na dvigih gotovine. Ne morem verjeti, da jih med običajnim neredom in nepospravljenostjo ne najdem, zato še kakih 10-15 minut zaman iščem po garderobi.
Prime me lulat in grem v kopalnico. Tam pa čez okno vidim, da sveti v Karininem avtu luč. Pogledam čez okno, Vprašam »Kdo je« in nazaj mi nekdo nekaj odgovori. Zdi se mi, da je Karin. Stečem po stopnicah in ko prispem do vhoda, Karinin avto že obrača na koncu ulice. V spodnjih hlačah in coklah stečem nazaj po ključe svojega avta in zavpijem v hiši »Karin? Karin?«. Odgovora ni.
Vsedem se v avto in se poženem za njenim avtombilom. Uspe mi ujeti zeleno luč na prvem semaforju. Na Tržaški, kamor je najverjetneje šla, je ni opaziti. Zapeljem se do križišča pri Grudi in tudi na avtocesti je ni. Ko se peljem mimo parkirišča Dolgi most s kotičkom opazim dva bela avtomobila.
Obrnem in zapeljem na parkirišče, vidim Karin v avtu ter brata Klemena in zraven njegovo dekle Majo. Ustavim pred Karininim avtom da ne more spet pobegniti, pridem do avta in jo vprašam »Kdo je tvoj dealer?«. Klemen se zapodi vame, a ga Maja ustavi. Obrnem se proti Klemenu in mu rečem »Samo tri vprašanja…«. Maja poseže vmes in reče »To bi pa tudi jaz rada slišala«. Obrnem se nazaj k Karin in rečem »Kdo je tvoj dealer? Koliko na mesec porabiš za kokain? Ali si vlekla sedaj ko si noseča?«. To me zanima ker bi (a) ga rad poklical in se pogovoril z njim da ji več ne prodaja (b) da ocenim njeno porabo in rezidualni efekt na otroka in (c) ali je otrok odvisnik?
Karin ne odgovori in popolnoma bleda strmi v volan.
Klemen jo vpraša »A si vlekla a nisi?«
Karin čisto potiho odgovori »Ne« in strmi v prazno. Poznam jo – stisnjena pred zid ne ve kako bi reagirala, zato se je po defaultu zatekla v laž in skrivanje. Poznam ta njen izraz in ko ga vidim tu, mi potrdi najhujše strahove.
Jaz rečem da je enostavno preveriti in predlagam da gremo na test, saj je verjetno minilo že 24 ur od jemanja in je vsaka ura dragocena za hitri test. Maja pritrdi.
Klemen jo vpraša »A gremo na test«,
Karin »Ne«.
Andrej »Karin, tudi če ne gremo na test sedaj, se da videti iz tvojih las če si navlečena ali ne«.
»Kako pa ti veš da je navlečena? A si jo vidu?« me vpraša Klemen.
»Ne, ampak manjka precej denarja, stalno je zadirčna in prehlajena. To sem sumil že nekaj časa, včeraj pa sem dobil potrditev od njenega dealerja« .
»No, kako mu je pa ime?« me vpraša Klemen, Karin pritegne.
»Seki« se zlažem po nekaj časa. Videti je, da lažem a vira – Daše – ne želim razkriti.
Spremenim temo. »Saj ni važno. Me pa veseli, da si tu Klemen. Ker sem hotel govoriti s tabo. Zakaj si me na najinem pogovoru v garaži, ko sva debatirala da je stalno brez denarja, vprašal če je navlečena?«
Klemen je presenečen, išče odgovor. Čez par sekund »Zato ker mi je težila da vlečem dokler tebe ni spoznala, potem je pa smirila«.
Dogovor me preseneti, zato nadaljujem: »Premišljeval sem kako povedati tvoji mami, ki ima za sabo izkušnjo moža pijanca to da je še hčerka narkomanka. Pomoje jo lahko taka novica ubije.«
Klemen eksplodira, maha z rokam in se zaganja »Nehaj mi omenjati fotra! Da mi nikoli več ne omenjaš fotra!«.
Jaz takoj začnem pomirjati situacijo in se odmaknem. Klemen je agresiven in bojim se, da bo skočil vame in se stepel. Strah me je ker sem po operaciji hrbtenice in bi vsak udarec lahko pomenil takojšnjo invalidnost. Maja ga poizkuša pomiriti, Karin izkoristi priložnost in gre do Klemena in ga objema. Vidim glumo – želodec se mi obrača. Ne morem več, spet se lovimo za besede namesto da bi razpravljali o problemih. Stopim do Karin in ji rečem: »če želiš da se vrneš potem bodo morale biti stvari zelo drugačne«.
Karin reče, da se gre še do Klemena pogovoriti. Ura je cca 2330 ko odidemo.
Doma premišljujem. Prevzame me trenutek slabosti ko se mi vse zagabi in ji pošljem viber »Razmišljal. Žal mi je. Ne hodi na Vič. Jutri rečem odvetniku da naj pripravi predlog za ločitev«.
Ter 10 minut kasneje »Pa res, res res sem te imel rad«.
Ob 0032 mi Karin napiše SMS »Andrej, tu pri Klemenu bom danes prespala«.
Želim spati mirno. Da ne bi imel kakih nepričakovanih obiskov ponoči zamenjam ključavnico na vratih.
Ne morem spati in naprej premetavam hišo. Kljub običajnem neredu, kuvertah, dokumentih, gatah in nogavicah na 100 mestih, ne najdem niti enega bančnega izpiska novejšega od 3.12.2018 – kljub temu, da sem jih videl prihajati. Spravim se k temeljitemu preiskovanju hiše. Do zjutraj sem prepričan, da ni nobenega izpiska, zato sestavim s forenziko simulacijo denarnega toka.
Kako je lahko Karin stalno brez denarja kljub 21.449€ (!) skupnih prilivov v 9 mesecih? Ob 12.350 prihodki, mojih kreditih ter gotovina poročnih daril. Ob konzervativni oceni prihodkov (žal po spominu, nekaj je bilo plačano v gotovini, izpiski z računov pa mi niso dostopni) je povprečje ponosnih 2.383€ mesečno. Pri upoštevanju prispevkov, leasinga, tefona ter mesečnega stroška 500€ za obleke in kozmetiko, 400€ stroškov Interspar (to sva plačevala izmenično, pogosto sem ji dal svojo kartico) še vedno ostane nepojasnjen manjko preko 7.000€ v 9 mesecih.
Komaj čakam da bo jutro in konec te agonije.