V izogib napačnim zaključkom: ti teksti NISO Karinin dnevnik. Tega, tudi če ga je kdaj pisala, nisem nikoli videl. Vsi teksti so nastali izključno na podlagi emailov, SMS & Viber sporočil, pogovorov z ljudmi in fotografij. Informacije, ki sem jih izvedel izključno v sodnih postopkih NISEM uporabil (žal). Tekste sem napisal jaz, pomagal mi je moj slonovski spomin, sposobnost sklepanja in delanja zaključkov na podlagi 80% podatkov. V kolikor sem se kje zmotil lahko Karin kadarkoli navedbe dopolni in popravi.
10.2.2019 Na poročnem potovanju sva! Na St. Marteenu!!! Prispeva na otok, ki bi moral biti žurerski, a je zaradi lanskega ciklona precej opustošen, z malo turisti in praktično nič življenja. Nič. Nobenih ljudi. Zaprti kafiči. Nobenega življenja. Blodiva po plaži Orient Bay-a, ki bi moral biti non-plus ultra fancy place komaj najdeva odprto trgovino, da si kupiva nekaj hrane. Zvečer sprehod do bližnjega turističnega naselja ponoviva. V zapuščenem kafiču par ljudi, še glasba je tiha. In to naj bi bila karibska Ibiza? Spokava se v sobo in se ljubiva celo noč. Vsaj nekaj…
11.2.2019 Andrej najame avto, da bova premična in se bova lahko vozila okoli. Kake tri ure se voziva po otoku in iščeva odprto restavracijo, da bi šla jest. Andrej je vidno slabe volje in večinoma molči. Ko prispeva do Marigota ga vprašam, zakaj molči. Odgovori mi, da ga skrbi, ker je tule prava puščava. Da je želel da pred detoxom in ustvarjanjem družine še enkrat ornk zažurava, da mi pokaže ves ta jet-set life, ki ga je on kot 19-letnik doživel na Ibizi in o katerem ga stalno sprašujem in si želim, da bi ga doživela tudi sama. Na koncu reče “bojim se, da mi boš tale fiasko od poročnega potovanja očitala celo življenje”. Komaj najdeva picerijo da nekaj pojeva. S komerkoli govoriva objokuje usodo otoka in kako vsi upajo, da se čez kak mesec, ko se po obnovi odprejo hoteli, življenje vrne. Partiji – jih ni. Diskači, mogoče v Philisburgu ali pa v Simpson Bay-u. Pojeva pico in se vrneva v hotel. Andreja spet boli hrbet, zato se odpravim v trgovino. Prinesem nama hrano, spotoma vzamem zase še nekaj šampanjcev. Zvečer se odpeljeva v italijansko restavracijo, kjer sva poleg nekaj lokalcev praktično sama. Nazaj v hotel in v posteljo. Še vedno ga boli hrbet, zato sex ni tak kot sva ga navajena.
12.2.2018 Pripravim nama zajtrk. Jajca spečem kar v mikrovalovki in je navdušen nad mojo inventivnostjo. Objava na IG je fantastična in takoj sto lajkov.
Nato pa – groza. Omenim mu, da nimam za prispevke. Dobim polurno lekcijo kako da ne skrbim za to, da se mi za porodniško šteje povprečja, da ne bom imela ali pa bo čist mejhna. Razlagam mu, da mi za decembrske revije še niso nakazali honorarjev. On pa teži, da mi je jurja tristo za prispevke in leasing avta posodil že prejšnji mesec. Najeda in hoče vedeti, kje je denar od septembrske odpravnine (8000€) in poročnih daril (4000€), ki sem ga dobila. Na koncu se le vda in mi nakaže razliko. Mislim, tip je milijonar pa teži zaradi jurja. Spravi me v solze, zato odprem šampanjec. Šampus vedno pomaga.
Zvečer greva do Philisburga, najprej v večerjo, nato pogledat v en lokal, kjer naj bi se dogajalo. Nič. Štirje debeli turisti srednjih let. Na vratih črnc. Spet ga sprašujeva, kje je žur. Ga ni. Še fancy lokali ob marini so baje prazni. Andreja stalno boli hrbet. S črncem se zmeni, da mu proda 5g trave, da sprosti mišice. Ok, bo vsaj lahko malo bolj gibčen ponoči. Prepričujem ga, naj vzame še kaj “belega” a dobim predavanje, kako je že trava riskantna, za kupovanje kouka pa on ne bo sedel na enem karibskem otoku. “Nikoli ne kupuj trdih drog v tujini. Sploh imava pa še par x-ov” je pameten in teži. Valjda, za njega se lahko vse, zame pa nič. Imam jaz sploh kaj pravic? Vedno samo njegove potrebe. Greva nazaj v hotel. Trava pomaga in oba prideva na svoj račun. Vsaj seks je vedno božanski, jaz pa imam šampuse in mi pride ene desetkrat. Jutri se seliva v ciljni dream hotel, ki ima končno prosto sobo.
.
14.2.2019 Zjutraj se napokava v avto in se preseliva v hotel. V hotelu še 2 para in precej zoprna lastnica. Dobiva sobo in takoj teži, da ne smeva imeti hrane in alkohola v sobi. WHAT?? Greva do trgovine in najdem super gin za 4€ za 0,75 litra. Juheeej. Alko je tule ful pocen. Vsaj nekaj. Andrej najde otoški časopis v francoščini. Leživa ob hotelu in on mi prevaja kje se kaj dogaja. Izbereva restavracijo za zvečer in na srečo najdeva diskač ki bo imel party 
za Valentinovo. Oblečem rdečo oblekico. Pred restavracijo vrsta, a ko vidijo da sva precej loaded turista naju takoj spustijo naprej. Potem pa čakava kt bebca, da dobiva hrano. Mislim, za Valentinovo izbere takole cheap restavracijo? Na poročnem potovanju? Tu mač.
Greva naprej, najprej v bar. Prisedeva k dvema tinejdžerkama ki naju oba požirata z očmi. Spijem dva koktejla, Andrej svoje kokakole in se zapleteva v debato z njima. Smrkljici imata policijsko uro, zato 
se kmalu pobereta, midva pa v diskač. Naletiva na skupino v rdeče oblečenih mladenk, ki praznujejo 18-ti rojstni dan. Takoj se zaštekamo. Diskač se napolni. Aleluja, vsaj malo žura. Čvakneva vsak po pol X-a, Andrej spet na kokakoli, jaz pa na mojitotih. Zapletem se v debato z rojstnodnevnicami. Dve sta prav simpatični. Andrej se drži v ozadju, spet ga boli hrbet. Vidim jih, kako na skrivaj snifajo poperse, zato jih nahecam da nisem še nikoli in da bi tudi jaz poizkusila. Z dvema grem v WC in se pretvarjam, da je prvič. Andrej ob ene dveh teži da ne more plesat, zato spokava nazaj v hotel. Ljubiva se, nato pa ne morem spati in grem na bazen. Daša ima konec službe in lahko vibrava. Obširno ji poročam, kakšna tragedija je tole. Vsaj ona me razume…
Zjutraj gre Andrej ob ene 1000 po zajtrk v trgovino, ker je zajtrk v hotelu nikakav. Najde me ob bazenu in se čudi, da še nisem šla spat. Nekaj spet pametuje da stalno visim na Viberju z Dašo in da bi bilo bolje, da bi spala. Pride nazaj, lastnica popizdi da ne smeva nosit hrane v hotel in da ona že ne bo nama delala zajtrka. Andrej popizdi nazaj in se ornk skrega. Najame vilo, odpove hotel in spet se seliva. Same selitve, tole poročno potovanje. ko prideva grem spat. Ko zvečer vstanem katastrofa, nadrkan je ker sem prespala cel dan in pravi, da sva tule že pet dni, pa da še do morja ni prišel. Zgleda da je tečen ker zaradi hrbta ne more kajtat.
16.2.2019 Vila je super. Ful instagramabilna. Nore slikce. Popoldne greva v trgovino. Ko si kupim še dve flaši gina začne spet nekaj 
pizdakati, koliko spijem. 
In mi začne naštevat, da sem v 4dneh spila 7 flaš šampusa, pol litra gina in še ene 20 koktajlov. Fak, vse ima prešteto in spomin kot slon. Pošizim in mu rečem “a zdej pa še pit ne bom smela na poročnem, al kaj?” in vidim, kako se mu povesi surla. Že drugič ta teden me spravi ob živce…
Na srečo najdeva v Orient Bay-u Treh Amigosih Slovenca, ki dela za šankom. Zabaven tip. Zvečer gremo mal okoli in ga skupaj malo spijeva.
17.2.2019 Spim do 1300 in ko vstanem, Andrej surlira, da sva že 8 dni na otoku pa niti do plaže še nisva prišla. Ima cel kup planov: da greva jadrat s katamaranom, pa z America’s Cup jadrnico. Vsedeva se v avto in se odpeljeva raziskovat. Najdeva eno super plažo in greva prvič v vodo. Poziram na pesku in Andrej naredi ene par super slik. Počasi ga spreminjam v pravega Instahubby-ja in tako imam vedno s sabo privat fotografa. Mogoče pa še bo kaj iz tega.
19.2.2019 Včeraj sva ga spet žurala po Philisburgu, kjer sva celo našla en kvazi parti z elektroniko. Zato spim potem do 1400. Predvčerajšnjim sva se menila, da greva danes jadrat, zato je tečen ker sem tako dolgo spala. Zasika mi, če mislim še kaj počet na poročnem ali samo pit, spat in ga gonit okoli. Spet mi očita alko. Nehaj mi že težit…
Zadnji trije dnevi so ok. Andrej se pomiri, vsak večer sva v lajfu in življenje se zdi znosno. Jutri greva naprej na Florido, kjer se dobiva z njegovimi starši in ***M, ki priletijo direktno v Miami. Tam bo vsaj žur.