| Andrej | Kdaj bos cca doma? |
| Karin | Ne vem točno kdaj |
| Andrej | Zato te sprašujem po cca |
| Karin | Zdej se tja peljem |
| Ne vem res ne. pozna ne bom | |
| Andrej | Karin, zakaj se tako izmikšs jasnemu in enostavnemu odgovoru? |
| Karin | Ker pač ne vem koliko časa bom tukaj in zato da ne bo problemov če bom 10 min kasneje |
| Glede na to da je bilo vse polno sem 10 min nazaj parkirala | |
| In res ne vem ali bom pol ure ali eno uro | |
| Več ne | |
| Andrej | Vidiš kako se da: “nekje do 2300, ce pa bom prej pa javim” |
| Karin | Heheh 🙂 |
| Res je | |
| Andrej | Temu možganskemu triku se reče “obfuscation by detaliation”, ko navedeš ogromno enih minornih podatkov da bi drugo stran zmedel pri razumevanju celote. Verjetno si se tega intuitivno naučila in ker je učinkovalo se je tvoj možgan tako naplastil da dela to po defaultu. Kar te želim naučiti je, da je možgan tudi mišica ki jo treniraš. Ravno tako kot gluteus maximus – in mu lahko spreminjaš vzorce ce si pozoren in opaziš trike, ki jih zganja s teboj(smiley) |
| Prvi korak treninga – ena taka aktivacija – pa je, da utišaš ego. Drugače si v krču in ne moreš mišice preveč migat | |
| Karin | A ves da je to res |
| Evo sedaj odhajam | |
| Andrej | Aja.. se razlog zakaj to delaš? Preprosto, ker ti je najbolj neprijetna stvar: commitment. Ker ti ne pusti improvizacije, sledenja max užitku, pa še če se commitaš ti potem ljudje lahko očitajo, ko ne deliveraš |
| Karin | Bi pa seveda rekla eno uro če bi bila Sigurna da ne boš popizdil če tisto uro ne bom doma |
| Ja ampak zakaj bi se držala zdej na uro plana? | |
| Andrej | In je zato tvoj modus operandi da se poizkušaš izogibati kakršnemukoli commitmentu. Od tega da spoštujes uro (proto-commitment je točnost), do postavljanja začetkov namesto deadlineov, … poglej, celo tvoj main job je antipod commitmenta in urejenosti: ne ves kdaj bo, koliko časa bo, …. cel flux |
| Ne, ne popizdim zaradi ure. Popizdim ker se ne držiš tega, kar rečeš. Meni je vseeno ali prideš 2230 ali 2330. Ne mešam vzroka in posledice (smiley) | |
| In to je tudi razlog zakaj tako popizdiš potem ti: ker ves da imam prav in ker veš, da si ti predvsem failala samo sebe | |
| Za razliko od tvoje mame pa ti jaz ne potolažim tvojega faila “ker ni nalašč” ampak ti ga obesim pred nos – da ne moreš da ga ne bi videla. Ampak to je edina možnost, da se začneš spreminjati |
|
| Sm pa pameten danes…(what) | |
| Andrej | Razmišljal se naprej. Zakaj taka razlika med obdobjem do februarja ’19 in po njem?
Do konca poročnega sva bila v žur modu. Kar pomeni da tebi ni bilo težko commitati se (kar je fino ti ni problem deliverat), commitment pa so bili večinoma nepomembni (biti nekje, iti kam) in tudi ce si failala meni ni bilo zelo pomembno in sem šel čez to. Pa se cash-buffer si imela za privatne spendinge. Potem pa pride obdobje zresnjenja: detox, prevzemanje odgovornosti doma, otroci, denar,… kar pa pomeni odrasti in nastopi panika pri tebi in zaradi nje preubcutljivost. Dodaj se to, da so mi te stvari pomembne in zato sem na non-commit tolik bolj občutljiv, se bolj pa na non-delivery. |
| Andrej | 2 misli: |
| Jezi me to, da si pripravljena 3h analizirati zakaj sem slabe volje potem ko ti v prvih 5 min povem zakaj sem slabe volje: največkrat zaradi tega, ker več analiziras kot pa delujes. A ni mal absurdno ko takole zdistiliras… | |
| Večkrat vidim, da pričakuješ od mene več razumevanja in spregleda. Ampak Karin, 32 let si imela da si odrasla in dozorela, 17 mesecev si imela, da bi počasi stopnjevala intenzivnost prevzemanja obveznosti. Sedaj imas se dobrih 5 mesecev da se natreniraš za visoko produktivnost in pozornost, ki jo bos potrebovala kot mati. Da jo bos delezna sem prepričan, zato je bolje da vztrajam in bo šok kasneje manjši |