Avdio in video posnetki v sodnem procesu

Stran prenešena na WWW.OCETJE.SI kjer nadaljuje diskusija…

https://ocetje.si/index.php/2021/03/15/obvezno-snemanje-obravnav-za-skrbnistvo-stike-in-prezivnino/

https://ocetje.si/index.php/2021/03/15/avdio-in-video-posnetki-v-sodnem-procesu-2/

Moderna tehnologija le počasi prihaja v sodne dvorane. Oziroma bolje – počasi prihaja v sodno prakso, saj dvorane opremljene s popolno snemalno opremo gledamo že vrsto let. Ne razumem, zakaj več sodnikov obravnav ne snema. Sedanji način zaslišančevega podajanja izjav, ki jih nato sodnik povzame na zapisnik, je sploh v družinskih postopkih daleč od optimalnega.

Najhuje je, ker podaljša postopek. Ocenil bi, da gre za povzemanje in komentiranje, včasih za pravo prepričevanje “kdo je kaj rekel” med petino in tretjino časa obravnave. Snemanje in kasnejši prepis bi ta čas odpravil.

Dodatno povzemanje prekine dinamiko zaslišanja. Postavljanje vprašanj pri snemanju je tekoče, brez prekinitev. Ni ponavljanja in popravljanja svojih izjav na zapisniku. Ve se kdaj in kaj je kdo rekel.

Boljša dinamika in prihranek časa pa bi omogočilo več časa za soočenje prič ter kvalitetnejši uvid v dejansko situacijo in stanje obeh strank.

Zadnji efekt snemanja obravnav pa so bistveno boljši zapisniki. Često se zgodi, da zapisnik ne povzame določene izjave. Še posebaj, če je bila izmenjava med pričo, nasprotnim udeležencem, odvetnikoma in sodnikom živahnejša. Tam, v ihti besednega dvoboja, hitro uide kak stavek, ki bi pravilno zajet lahko pokazal drugačno sliko, kot jo želi prikazati kdo od udeležencev.

Menim, da bi država morala posebno skrb pokazati najbolj občutljivemu postopku – postopku pri katerem se odloča o prihodnosti otrok in te postopke narediti učinkovitejše in verodostojnejše. Zatorej pozivam vodje sodišč in sodnike, da družinske obravnave kjer so vpleteni mladoletni otroci snemajo.

Drug premislek, ki bi bil dobrodošel pa je uporaba zvočnih in/ali video posnetkov v samem postopku. Prva reakcija vsakega odvetnika je, da posnetki niso uporabni, saj (običajno) nimamo soglasja za snemanje od vseh na posnetku. Na eni obravnavi je odvetnica nasprotne stranke celo trdila, da bi potreboval tudi soglasje za uporabo posnekta kot dokaza (???).
A čisto tako črno ni. Snemajo lahko detektivi.  Brez privoljenja je dovoljeno snemati v svojem domu, prav tako tudi na dvorišču – v kolikor imate oznake, da je območje pod video nadzorom. Če snemate drugje (npr. na javni površini, pri “maternici” doma, …”) tvegate ovadbo posega v osebnostne pravice.

Kako pa je z uporabo tako pridobljenih posnetkov v sodnem procesu? Če gre za kazensko zadevo, potem boste te posnetke le stežka uporabili. Če pa gre za civilno pravdo (npr. premoženje, skrbništvo, stiki, preživnina, …) ali ZPND z znižanim dokaznim bremenom pa lahko sodišču tak posnetek predložite ter ga zaprosite, da dopusti izvedbo tega dokaza.

Pokazati resnico v družinskih sporih je izredno težko. Običajno si ne zapisujemo izrečenih besed, kar bi lahko uporabili potem za dokazovanje pred sodiščem – če zanemarimo verodostojnost takega zapiska. Slika pove več kot tisoč besed. In lahko naslika tudi subtilnejše mehanizme pritiska in izsiljevanja. Zato menim, da bi morali – ponovno samo v družinskih postopkih z vpletenimi mladoletnimi otroci – dovoliti uporabo posnetkov. S tem se zagotovi absolutni prepis povedanega, ne pušča nobenega dvoma v izrečeno, saj vemo, da reproducirana izjava nikoli ne more biti 100% natančna.

Prvi argument proti, ki ga bomo slišali, je verjetno pomanjkanje kadra za prepisovanje zvočnih posnetkov, kar pa ne zdrži logike. Taista strojepiska namreč več ur sedi v razpravni dvorani in čaka na sodnico da povzame. Snemanje in kasnejše pretipkavanje posnetkov – sploh še, ker bo speach2text kmalu prevzela računalnik z umetno inteligenco – je bistveno bolj produktivno s stališča porabe časa.