Čeprav je branje internetnih forumov včasih težavno, se vedno splača prebrati komentarje. Kajti v njih pogosto najdeš material za razmišljanje. In tudi pri prejšnji kolumni (http://www.finance.si/8834757/Ne-komplicirajmo-s-QR-kodo-na-fiskaliziranem-ra%C4%8Dunu)* je bilo tako. Za to gre zahvala komentatorjem Slacker, FIN-366791, Rok Jaklič. Napisani komentarji so pomagali razmišljati in iskati boljšo rešitev za tiskanje QR kod na fiskaliziranih računih. Hvala vam!
Kot sem napisal dobra dva tedna nazaj, je težava izrazita asimetričnost, vsiljena z zakonom.
Poglejmo, kaj kdo da in kaj dobi v obstoječi zahtevi QR kode na računih?
Večina vložka je na strani kupcev in prodajalcev, ki pa imajo od sistema malo koristi. Uporabijo jo lahko za vpisovanje računa nazaj v svoj sistem. Na primer za pospeševanja postopka reklamacije s hitrejšim vpisovanjem računa (tole bomo vgradili v PANTHEON tako da bo uvedba QR kod vsaj malo koristna tudi za prodajalce, prepričan pa sem, da nam bodo sledili tudi ostali ponudniki programske opreme). Enak problem kot FURS s nadzorom nad podvajanjem računov ima pogosto tudi prodajalec s svojim osebjem. Kako se zavarovati, da npr. v bifeju natakarji ne vnašajo svojo pijačo in jo prodajajo brez računa? Sistem davčnih blagajn omejuje ne-izdajanje računov in s tem inherentno koristi tudi prodajalcem.
Na drugi strani pa FURS vloži relativno malo v izdelavo aplikacije za mobilnike in zaledni sistem, dobi pa vse, kar QR koda prinaša. Tudi izbira drugega formata, npr. ne rešuje. Možnost je dobrodošla saj mogoče prinese manjšo porabo papirja** vendar pa ima druge slabosti.
Pa se vprašajmo: kolikšna je verjetnost, da bo kupec račun poskeniral in poslal na FURS, če bo moral pred tem naložiti za telefon prilagojeno aplikacijo. Zakaj bi to sploh delal? Iz zavesti da olajša delo dacarjem? Zaradi potencialne nagrade (višina???), če ga bodo mogoče izžrebali? To niso prepričljivi argumenti zato je za pričakovati nizko frekvenco preverjanj računov s strani kupcev. Mogoče na začetku iz čistega eksperimenta, vsekakor pa to ne bo postala aktivnost, ki bi jo počeli vsakodnevno in s tem FURS-u zagotavljali širok nabor vzorcev.
Kaj kdo da/dobi v sedanjem zakonu?
| Kupec | Prodajalec | FURS | |
| Da | · Namestitev aplikacije na mobilnik
· Skeniranje QR kode · Porabo mobilnega interneta |
· Investicija v tiskalnike
· Investicija v papir · Upočasnitev blagajniškega procesa |
· Izdelava aplikacije za različne mobilnike (iOS,Android,?)
· Popravek eDavkov
|
| Dobi | · Eventuelna nagrada | · Potencialna uporaba pri reklamacijah, …
· Nadzor nad zaposlenimi |
· Kontrolne podatke |
Če želimo da je sistem uporaben in da živi, potem je potrebno domisliti value-proposition, pri katerem bodo kupci in prodajalci z veseljem skenirali kode tudi še čez nekaj let. Da sistem ne bo muha enodnevnica, vsiljena z zakonom. In vsi vemo, da muh ujameš več na med kot pa na iztrebke.
Kako bi se torej dalo pametno uporabiti to nesrečno QR kodo na računih?
Zamislimo si prostovoljen sistem v katerem bi QR koda vsebovala URL naslov FURS-a. Torej enako, kot imamo npr. na plakatih. S tem bi odpadla potreba po nameščanju aplikacije kar poveča verjetnost skeniranja računa.
Spletna stran FURS-a zapiše podatke in jih opcijsko posreduje prodajalcu (prodajalec, če želi, na strani eDavki vpiše svoj spletni naslov, kjer bo take zahtevke prikazoval).
Na spletni strani prodajalca ima kupec možnost identificikacije: uporabi lahko svojo klubsko številko, vpiše elektronski naslov, uporabi podatke iz kartičnega plačila. Prodajalec mu lahko nato predstavi možnosti lojalnostnega programa (moja denarnica ne bo več polna kartic za raznorazne mer* in njim podobne). Mu omogoči dostavo e-Računa v ali plačilo iz elektronskega bančništva. V kolikor je kupec iz javnega sektorja, ali podjetnik, bi hkrati lahko predal račun v svoje računovodstvo in ga eventuelno opremil s potrebnimi metapodatki (podpis, upravičenje, …).
Pa od tehnike nazaj k ekonomiji in motivaciji. Poglejmo sedaj dopolnjeno gornjo tabelo:
Kaj kdo da/dobi s predlagano spremembo?
| Kupec | Prodajalec | FURS | |
| Da | · Skeniranje QR kode
· Porabo mobilnega interneta |
· Investicija v tiskalnike
· Investicija v papir · Upočasnitev blagajniškega procesa |
· Izdelava enotne spletne aplikacije ne glede na način dostopa in tip mobilnika
· Malenkost večji popravek eDavkov · Preferenčni tretma zavezancev, ki prostovoljno uvedejo QR kodo |
| Dobi | · eRačun za lažjo evidenco,
· plačilo iz eBančništva · lojalnostni programi · denarnico manj polno redko uporabljane plastike · poenostavitev procesa pri poslovnih uporabnikih |
· Možnost izbire
· Višja storitev za uporabnika: · Poceni vzpostavitev in delovanje lojalnostnega programa · Metodo za dostavo e-Računov · Poveča uporabo B2B & B2C eRačunov (poceni poslovanje) · Potencialna uporaba pri reklamacijah, … · Nadzor nad zaposlenimi |
· Višjo frekvenco kontrolnih podatkov |
Za katere prodajalce je uporaben in kako varen je takle proces?
Kafič v soseščini dobi enostavno možnost nagrajevanja svojih strank. Enako lokalni frizer ali celo trgovec z zelenjavo. Modernost in zgledi večjih verig vlečejo, čeprav to intuitivno podjetniki že delajo. Tehnične trgovine dobijo poenostavljeno spremljanje reklamacij in garancij. Veliki nas lahko zajamejo tudi takrat, ko smo pozabili njihovo kartico ali celo naknadno.
S stališča varnosti osebnih podatkov se mi zdi proces vzdržen, saj FURS razen z uporabo ilegalnih metod (npr. identifikacija uporabnika preko mobilnika) ne ve identitete kupca. Le-ta jo razkrije samo prodajalcu. Če to kupec sploh želi ter izbere metodo identifikacije in s tem razkritja podatkov. Za nakupe, za katere ne želi da puščajo sledi, kupec pač ne skenira QR kode.
Pa bodimo drzni…
Po vzoru programov zvestobe, ki uporabljajo del prejetega plačila kot cashback za motivacijo strank za ponovni obisk, bi lahko država motivirala državljane z delnim cashbackom plačanega DDV-ja pri dohodnini.
Scenarij bi bil naslednji:
- v gostilni plačam račun za 30 EUR, kjer je obračunanega 5,41 EUR DDV-ja,
- z aplikacijo, kamor sem prijavljen s svojo davčno številko, poskeniram račun (kot sedaj),
- na moj conto dohodnine se pripiše npr 3% (% cashbacka) plačanega DDV-ja, torej 3% od 5,41 EUR = 0,16 EUR,
- preko aplikacije celo leto zbiram te zneske in se mi upoštevajo kot znižanje oz. vračilo dohodnine konec leta, kar me motivira k skeniranju vsakega računa,
- hkrati s tem pa se mi omogoči, da s porabljenimi vsotami pri posameznih ponudnikih sodelujem v njihovem programu zvestobe in pridobim dodatne ugodnosti (torej kliknem “Sinhroniziraj v program zvestobe ponudnika”), kar točke po davčni številki prenese v Vipster (ali drug izbrani program iz strani ponudnika in registriran v sistem) in jih lahko stranka prihodnjič uporabi pri ponudniku.
Na ta način bi dosegli 3x WIN:
- proračun: uporabniki bodo dvojno in stalno motivirani za skeniranje računov, kar bo zagotovilo dodatni nadzor nad pravilnim izdajanjem računov,
- končni kupci: prihranili bodo nekaj plačanega DDV-ja & pridobili ugodnosti za zvestobo pri večini ponudnikov (z enim skeniranjem QR kode),
- ponudniki: dobili bodo enostavno rešitev za nagrajevanje kupcev in gradnjo njihove baze, kar jim omogoči tudi enostavno in avtomatizirano komunikacijo s kupci preko obveščanja o ugodnostih in njihovem poteku ter posledično povečalo obisk in promet.
Kaj bi bilo potrebno naresti, da zaživi?
Najprej sprememba zakona v prostovoljno uporabo QR kode (to se spodobi) in hkrati sprememba tehničnega pravilnika glede vsebine QR kode. FURS bi moral malce več vložiti v eDavke a verjetno manj, kot bi ga stala sedanja izdelava aplikacij za razne mobilnike. Prodajalci bi morali nadgraditi svoje sisteme na nove trženjske možnosti, če bi želeli izkoriščati vse prednosti.
A imeli bi izbiro. In jasno definirano dodano vrednost za vse sodelujoče.
Če zakon že mora biti, naj bo najboljši, kar ga lahko domislimo.
Komentarji dobrodošli na Forumu. Že kratek »Podpiram« bo lahko dober argument za spremembe.
Andrej Mertelj
*moral bi nasloviti »Ne komplicirajmo z obvezno QR kodo«
** zaradi večje gostote in možnosti izkoristka celotne širine papirja 900 znakov na kvadratno inčo – 2,5×2,5mm
Andrej Mertelj je zagovornik uvedbe davčnih blagajn in je sodeloval pri pripravi Zakona in tehničnega pravilnika. Podjetje Datalab načrtuje, da mu bo uvedba davčnih blagajn v Sloveniji pri tem pomagala. V kolikor bo obveljala zahteva po QR kodi bi podjetje Datalab s prodajo tiskalnikov ustvarilo še precejšnje dodatne prihodke in dobiček in v kolikor bi bil sprejet predlagani proces bi potencialno lahko povečali prihodke, saj bi bila programska oprema na splošno za podjetnike bolj zanimiva.