Zjutraj kot navadno preberem časopise na telefonu. V Slovenskih novicah najdem članek o izsiljevanju Andreja Marčiča, kjer po 6 mesecih zakona žena pričakuje 7000€ mesečne preživnine in lep kup premoženja. Andreja poznam trideset let. Sva med začetniki informatike v Sloveniji. In mu definitivno ne privoščim te izkušnje.
Zgleda da je postalo tole izsiljevanje že kar običajen modus operandi razočaranih gospodinj. Glede na to, da so prihajajoče generacije čedalje bolj egoistične – s tem pa tudi kratkovidne – je lahko pojasniti zakaj so se nam kar naenkrat tako pogosto začeli pojavljati primeri zakonov iz koristoljubja. Opogumljene še z diskriminacijsko zakonodajo, ki je nedvoumno nagnjena v prid žensk ter barvno slepih ter hudo pristranskih kriminalnih organizacij tipa Društvo za nenasilno komunikacijo (poglejte prosim njihovo stran – najdete poleg načelne omembe nasilja nad moškimi kje kaj konkretnega? Nope – moški smo tu predstavljeni izključno kot storilci).
Skratka, kar vidimo so začetki epidemije »udavaća«, kot takim le-nase mislečim gospicam pravijo južno od nas. Se poročijo, počakajo da zanosijo nato pa »ajmo keširat«. Otroci pa le investicija, orodja pritiska nad hodečim bankomatom.
Kakorkoli že – objavim serijo treh slik na Instagramu
in pod njih pripišem:
Kar izgleda na začetku nemogoče se ob pravilni borbi kaj hitro konča z jokom po sodišču, ko gospa ugotovi, da je zakockala življenje.
Poroka ni »joke« ali PR/IG stunt in obljube se držijo. V dobrem in slabem…
Zadnja slika pove vse. (namenoma v low-res da ne bo jutri v rumenem tisku. Izraz na obrazu je nepreceeljiv, za vse ostalo je MasterCard)