Tor 25.5.2021 – S Francijem in Matejo na sodišču zaradi Karininih kreditov

25. maj – bivši dan mladosti. Vesel dan saj imam upam da zadnji narok glede Karininih kreditov. Danes bosta zaslišana Franci in Mateja Škufca saj je oba starša klicala za pričo. Kaj bosta izpovedala ne vem – vsekakor pa se pričanj ne bojim saj ni nič takega, da bi me moralo skrbeti.

Ko me je Karin pripeljala k hiši sta mi Franci in Mateja (Karinina starša) tako lezla v rit, da sem bil resno zaskrbljen, da se mi kdo od njiju zatakne pri slepiču. Paradirala sta me pred žlahto da sem se počutil kot cirkuška žival. Se javno hvalila s tem, kakšen dober oče sem svoji starejši hčeri in kako se je Karin dobro poročila. Spomnim se, kako sem jih vse povabil za novo leto smučati na Krvavec – in jasno vse plačal. Ritolezenje sta takoj nadgradila še z mojimi starši, jaz pa sem prvič pomislil da s to familijo nekaj hudo ne štima. Na ven vse prijazno in poštirkano – sedaj pa poznam tudi plat izpod padle maske: noter gniloba in gnusna človeška nrav, pravi paraziti družbe.

Njune laži poznam v potankosti. Pred nekaj meseci sem dobil celotno dokumentacijo iz mojih kazenskih postopkov, zapise s CSD-ja, zapisnike s policije. Razumem zakaj so tako prikrivali in varali. Ko sem bral pisma policistom, sodnicam, celo državnemu tožilstvu v katerem sta me krivo obtoževala marsičesa – btw, je kdo še slišal da stranka v postopku piše privatna pisma policistom, državnemu tožilcu(!) in sodnicam(!!!)  – so mi stali lasje pokonci. Kakšna pokvarjenca. Kakšen izmeček ljudske rase. No, če sta ona napisala vse te laži, bosta pa jasno odpustila meni, če zapišem teh nekaj stavkov resnice na mojem blogu.

Korak čez vse meje je bilo pričanje in izjave v podporo Maji, da se mi odvzame stike in skrbništvo za starejšo hčer. V pričanju ni enega resničnega stavka – same laži in obrekovanje. Škodita tujemu otroku samo da bi si pridobili kako točko prednosti v svojih procesih proti meni. Pokvarjenca, ki sta vabila ***M, bila vsa prijazna do nje in se celo pritoževala, da jo s Karin premalokrat pripeljeva na obisk – nato pa jo takole izrabita za orožje proti meni. Brez razmišljanja kaj to pomeni za devetletno punčko. Brez razmišljanja, kaj to pomeni za moje starše. Boli jih za cel svet –  egoisti, ki lahko mislijo samo na svojo rit – pa še to zelo kratkoročno. Ko sem že mislil, da sem videl vse najnižje, kar je mogoče pri človeku, me pri tej družini možganski maloposestniki še vedno znajo presenetiti. Upam da se oba čimprej cvreta v peklu saj si taka zloba kaj drugega ne zasluži.

Sedaj ko sta uničila svoje otroke –  tako Karin kot brat, večni študent s preko 13 letnim stažem, pri preko-30ih še vedno brez služb živita doma – bi rada še moje. V Italiji bi otrokoma rekli »mamona«, Karin in Daša pa sta za opravljanje hčere Dašinega tedanjega »fanta« uporabljali izraz »nedonošenka«. In prav ta izraz paše obema Škufcema Jr.

Delomrzna, vedno je nekdo drug nekaj kriv za njuno nesrečo, neuspeh na faksu ali službi, … Čudovita produkta vzgoje in družinske »ljubezni« družine Škufca/Škofic. Mene bi bilo sram, da bi bili moji otroci takole nesposobni in nespodobni – Škufcevima pa se zdi to čudovito, kako so »povezani kot družina«. Pa tudi kak članek v medijih ni rezultat obnašanja našega ampak svetovna zarota.  Za posrat kakšen idiotizem.

Še bolj bi me bilo sram če moji otroci ne bi spoštovali dane besede (kar počne Karin so negacije vseh poročnih zaobljub) ter bi vse naokoli lagali in spletkarili. A žal opažam, da so vrline preteklosti danes svoje nasprotje. Tema dvema niti ne všteka, da je tako obnašanje njunih otrok jasna slika kvalitete vzgoje in nivoja te lažnive, krivo-pričajoče, besedolomne in prevarantske družine, ki večinoma živi na tujih žuljih.

Veseli pa me, da se je iz tega hudičevega vrtinca uspelo rešiti vsaj Klemnovo dekle. Očitno je opazujoč reakcije družine do mene seštela dva in dva ter spakirala kovčke (beri vrgla Klemena iz svojega stanovanja) dokler še ni bilo prepozno. Ni ne prva ne edina, ki je po srečanju z družino bežala iz zveze s Karin ali Klemenom.

Ampak – kot komu drago. Upam da bodo Škufce skupaj živeli do smrti in tako do konca udejanili in izživeli to svojo družinsko slogo in naklonjenost, to fake družinsko ljubezen. In upam, da bo Karin ravnala z Matejo tako, kot je slednja ravnala in dopuščala ravnati svojim otrokom s svojo materjo – Lojzko. Ko sem še hodil na kosila sem bil velikokrat presenečen nad tem, kako so babico poniževali in dajali v nič, koliko je bilo grobih besed in žalitev. Nedostojno do konca a se nisem želel vpletati. Prepričan pa sem, da bodo, ko bo zmanjkalo zunanjih sovražnikov, svoje značajske lastnosti začeli udejanjati en na drugem ter bo Šmarca verjetno najbližji prostor nebesom na zemlji.

Pa nazaj na narok…

V vmesnem času med narokoma sem odpovedal zastopanje prejšnji odvetniški pisarni. Ne morem si privoščiti tako šlampastega zastopanja, kot sem ga bil deležen v zadnjem času. Ko sem zamenjal odvetniške pisarne sem iskal tako, ki ima veliko izkušenj z družinskim pravom, zaradi obilice kaznivih dejanj, ki so jih storili Škufce in Maja pa sem potreboval tudi dobro ekspertizo pri kazenskih zadevah. Ergo – Čeferini.

Z mano je tako Maša, moja družinska odvetnica. V Kamnik prideva kake pol ure pred sodiščem in se vsedeva v bližnji kafič. Natakarica me spozna – vidim po načinu kako me pogleda. Zdi se mi, da želi nekaj reči a si premisli in odide. Ko se vrne s kavo in čajem me direktno vpraša: »A ste vi mogoče Mertelj?«. Potrdim ji. Tedaj pa presenečenje – reče mi »Poznam to familijo. Groza. Borite se za svojo hčero, si ne zasluži take mame…«. Ostanem brez besed. To je že tretjič, da me v Kamniku ustavi mimoidoči in mi zaželi podobno.

Najboljši je bil pa voznik kombija na parkirišču pred CSD. Ko sem prečkal cesto pred njim mi skozi odprto okno kombija zavpije »Ne pusti tem k****m na CSD-ju da te zjebejo. Pokaži jim hudiča«. Zgleda da je imel tudi on za Kamniški CSD tipično slabe izkušnje in res mi ni jasno, zakaj svet zavoda in občina ne počistita v nebo vpijoče kršitve (npr. tega da ne plačajo štipendij invalidom, umori in samomori razvezanih zakoncev po obisku pri njih, bežanje otrok, ugrabitve v tujino ipd.). Kamniški CSD ima res mnogo masla na glavi in čistka bi bila več kot nujna. Upam, da bom z ovadbami (pristranskost, ponarejanje zapisnikov, izdajanje tajnih informacij, …), ki jih bom vložil zaradi njihovega ravnanja dal dovoljšen signal, da se stvari začnejo urejati. Moje pismo na svet zavoda so spregledali – bomo videli koliko časa bo še možno pometati pod preprogo.

15 minut pred obravnavo sva z Mašo pred sodno dvorano. Slabo minuto pred uro pride delegacija: kot običajno ne morejo niti na WC en brez drugega. Vedno Karin, Franci, Mateja. Na skoraj vsaki obravnavi, na skoraj vsakem stiku. Vedno so najmanj trije. Če Franci slučajno manjka, si Karin za oporo omisli strica in teto Miro Savnik. Mira in Mateja sta kot sestri dvojčici. Izgledata podobno, vsekakor pa sta podobno žleht in napihnjeni. Po nekaterih informacijah je teta Mira celo mastermind celotnega dogajanja – a o tem kdaj drugič…

Trojica se vzpenja po stopnicah, odvetnica Nastranova za njimi. Jasno spet brez maske, saj kot običajno pravila zanjo ne veljajo. Danes je na čelu četice Franci, ko pride pred sodno dvorano mi nameni sovražen pogled. Karin in Mateja gledata v tla. Pozdrava ni. Pred sodno dvorano si Nastranova nadene masko, vmes z odvetnico vstopiva v dvorano. Prostor za tožnika je nasproti vrat in vidim, kako vstopajo. Franci je vidno prestrašen. Seveda, lagati pred sodiščem ni enostavno. Oči mu švigajo sem in tja, sključen je kot da bi iskal v katero luknjo se bo skril, če stvari postanejo prevroče. Od prejšnjega petelinjenja ni kaj dosti ostalo.

Vsedejo se na klop in Franci takoj skoči pokonci. Rad bi bil prvi zaslišan »ker mora čimprej domov skrbeti za otroka«. Zdi se mi čudno, ampak lahko si predstavljam da sta mu kot deklici-za-vse pri tej družini (Franček doma pospravlja, kuha nedeljsko juho in je sploh vedno pri roki za opravila, ki se jih starejši in mladi gospej ne da narediti) pač obesili še skrb za novorojenko. Od tu verjetno tudi vse njegove izpovedi v drugih procesih, kako on skrbi za mojo hčero. Kaj Karin sploh počne danes tu – saj nima nobene vloge na sodišču, vprašanja pričam pa itak postavlja odvetnica. Zakaj ni ona ostala doma in skrbela za otroka?

Sodnica jim odobri željen razpored in povabi Francija na govornico k pričanju. Pove da je keramičar in začuda celo pravi naslov (je vmes spremenil svoje začasno bivališče? Po bakrotu se je namreč pred upniki Franci skrival tudi tako, da je bil kljub stalnemu bivanju z družino v Šmarci imel bivališče prijavljeno v Radomljah).

Izpove, da Karin ni imela nikoli težav z denarjem (za crknit 🙂 – vsak ki jo pozna ve da je bila najmanj zaradi svoje odvisnosti od šopinga stalno brez denarja). Nadalje da sta bila starša vedno na razpolago, če bi kaj potrebovala. Hahahahaha….

Iz česa bi ji pa posodil, Franci? Daj, ne nakladaj: svojo lastno mater si spravil ob stanovanje pred smrtjo. Prodati ga je morala za poplačilo tvojih dolgov, ki naj bi  si jih (po pričevanju okolice) nabral, ker si raje častil celo gostilno z viskijem kot pa da bi delal v svoji trgovini s keramiko. Potem so bili pa zaposleni krivi – ker so te kradli??? Hahahahahaha – kakšne buče, ki naj opravičijo nesposobnost in malomarnost. Se izvede marsikaj od ljudi, ki te poznajo še iz mladosti ter tega obdobja navideznega obilja. In vedo povedati, kako napihnjen in »pomemben« si bil, dokler je banka dajala kredite.

Franci nadaljuje s svojo srce parajočo zgodbo. Če je v prejšnjem stavku trdil, da je Karin stalno delala pa si po dveh stavkih premisli. S sodnico nas pričaka ploha besed, kako naj bi jaz Karin nagajal pri iskanju zaposlitve ter naj bi ji delo celo onemogočal. Ob tem šviga s pogledom po dvorani in neprestano išče potrditev od Mateje. Le-ta ga s kimanjem vzpodbuja. Mamica je zadovoljna s tabo, Franci. Le tako naprej. Kot mala čivavica iščoča pozornosti se vzpenja na prste in se nagiba čez pult v svojem govorniškem zanosu. Kdorkoli ga pozna, si zlahka predstavlja, kako je to izgledalo.

Spet se smejem v sebi in pazim, da mi ne uide kaka reakcija. Pri sebi pa si mislim: tvoja hčerka je lena in delomrzna. Sem ji zrihtal prostor v kozmetičnem centru da bi lahko delala manikiro – v treh mesecih ga ni niti enkrat obiskala. Ko je dobila službo kot prodajalka v Alegriji junija 2019 je v službo zamujala. Med delovnim časom neprestano pred vhodom v trgovino noseča(!) kadila. »Porinjena je v drek«  zaradi mojega vztrajanja da si mora najti neko dodatno zaposlitev – če pač zmanjkuje manekenskih angažmajev. Dogovorila sva se namreč, da si do poroda sama zasluži za prispevke. Zaradi dejstva, da je O N A morala delati kot prodajalka v modni trgovini je bila zaradi tega jezna name in na ves svet. Seveda, ko je zanosila ste vsi Škufce mislili, da je vse »narejeno« in da bom vzdrževal Karin in še celo vašo družino na kredite živečih hohštaplerjev.

Sodnica Francija vpraša, kje je izvedel za vse to moje oviranje dela njegove hčere. In Fraci odgovori: »saj je vse javno zapisal, tam sem prebral«. Nisi prav pismen Franci. Na teh straneh je veliko napisanega a tega ne boš našel. Boš pa našel veliko nasprotnega – kako sem jo prosil da pospravi za sabo vsaj svoje modrce in gate, ki so se valjali po celi hiši. Kako ji je hišo pospravljat hodila celo Mateja. O tem, kako sem ji iskal zaposlitvene možnosti in kako jo vzpodbujal, da se loti kakega posla. A jasno, vse to ne gre v okvir zgodbe, ki nam jo poizkuša ta družina podtakniti.

Franci nadaljuje z opisom groznih razmer v katerih je živela Karin in začne govoriti o tem, kako sta z Matejo kakih 14 dni pred Karininim odhodom slednjo prepričevala, naj me zapusti. Zastrižem z ušesi saj sem dokumente o tem našel tudi v policijskih zabeležkah. A očitno izdam svoj interes tako da začneta odvetnica Nastranova in Mateja gestikulirati Franciju naj se ustavi. Sodnica zgleda tega ne opazi in trditve na žalost tudi ne povzame na zapisnik.

Nato gre Franci razlagati, kako sta nama za poroko z Matejo dala 2000€. Če se ne bi zadrževal bi me skoraj pobralo. Poroko si je jasno zamislila Karin. In ker je sama ne more organizirati, je najela poročno organizatorko. In smo bili na preko 35.000€ budgeta za slabih 40 povabljenih. Spomnim se, kako sta se z Matejo začela tresti, ko je Karin prvič povedala, koliko bo poroka stala. Šele ko sta izvedela, da jima ne bo potrebno plačati polovice se je njuno dihanje kolikor toliko normaliziralo.

Na poroki sva kot darila omogočila tudi denarne prispevke – da bi svatom olajšala izbiro, nama pa zmanjšalo preglavice s trojnimi enakimi seti kozarcev. Ko se srečamo pred cerkvijo, Franci iz suknjiča potegne kuverto. Da jo nama s Karin in reče: »nisva mogla več, tule sva vama dala 2000€«. Neverjetno Franci, velik prispevek ti škrtuh. Za trojne pare smuči pa avte na leasing in drugo bahanje pa imaš? Hči se ti poroča ti pa skupaj spraviš tale drobiž. Matr si se pa izkazal. Če ne bi bilo mene še za poroko ne bi imeli. Od ostalih gostov sva dobila še cca 4000€ in ves denar skupaj sem pustil Karin, da ga pospravi. Napaka! Prvič v življenju je imela dostop do konkretnega zneska in jasno jo je zavrtelo.

Franci nadaljuje z obtožbami in pove, da naj bi 1400€ odnesel v Švico (kar je res – zmanjkalo mi je denarja na švicarskem računu za plačilo stanovanja in sem rekel Karin, naj mi posodi iz tega sklada) ter da sem kupil hčeri pianino za 600€ (v resnici je stal 700€ ampak s podatki Škufce nikoli niso bili prijatelji).  Tako naj bi jaz zapravil njun težko zasluženi denar za poročna darila.  Halo! Jaz si sposodim in vrnem, medtem ko tvoja hči preostanek (celoten denar je izginil a ga tu ne vtožujem saj nimam dokazov) posnifala. Ja čivavica glasna – tvoja hči ima toliko spoštovanja do tvojih žuljev da si s tvojim poročnim darilom kupuje drogo. Kako butasta so Francijeva sklepanja in razlage – a kaj večjih intelektualnih naporov ali povezanih smiselnih stavkov od tega keramičarja res ne moreš pričakovati. Logika pač ni njegova supermoč.

Besedo prevzame moja odvetnica in ga začne spraševati. Ali je Karin služila sama med julijem 2018 in junijem 2019? Franci odgovori da ja. Nato ga vpraša, ali bi toženka njiju vprašala – če bi potrebovala denar. Franci potrdi da ja. A ko ga odvetnica vpraša, če mu je hči kdajkoli povedala, da si izposoja denar odgovori da ne ter spet uniči vso kredibilnost svojih izjav.

Nato pride do svojih pet minut nastopa milostljiva odvetnica Nastranova. Pompozno kot mali napoleonček prevrže haljo čez roko, še dvakrat požveči (gospa ni nikoli brez žvečilke kar je tudi svojevrstno izražanje spoštovanja do sodišča) in začne. Zakaj ponovi vprašanje, ali mu je hči povedala da bi ji dajal kak denar. Franci odgovori, da mu »ni znano razen če sta bila v zakonu dogovorjena, da ji bo tožnik pokril kakšne stroške«. O torej se spomniš, da sem ji pokril izpad dohodka ko sva si pred poroko privoščila skoraj dvomesečne počitnice z jadranji po Grčiji.

Nastranova ga vpraša, na kakšni podlagi naj bi ji te zneske dal in Franci v svoji sveti preproščini odgovori »da kot mož, kar je zame normalno za zakonca«. E vidiš Franci, tule se pa najino pojmovanje razlikuje. Če se Škratek Copatek sprijazni s tem da mu žena pobere ves denar se jaz pač ne bom. Jaz želim vedeti kaj in zakaj plačujem. Za razliko od tebe sem svoj denar zaslužil sam in mi ga ni dala mama.

Nastranova sprašuje naprej »ali vam je znano, da med zakoncema obstajal kak dogovor, da ji bo pokril stroške?«. Franci odvrne da mu ni bilo znano. Wau. Hudo spretno, gospa odvetnica. Po eni strani naj vam verjamemo, da Franci govori resnico in da bi mu hči povedala vse v zvezi s financami. Sedaj pa ste ga pripravili do tega, da je vedenje zanikal. Precejšen logični lapsus: bodisi mu hči ni vsega povedala in torej tudi ni vedel za kredite, bodisi mu je hči ve povedala in ni obstajal noben dogovor o pokritju stroškov in so bila moja nakazila torej to, kar piše na njih – likvidnostni krediti. A kot pravi odvetnica, ki Nastranovo dobro pozna: je bolj tišasta kot pametna. Me zelo veseli, da se potrjuje tudi v praksi.

Ko odvetnica vpraša Francija po s.p.-jih ta začne trokirati. »Ja, imela je odprt s.p., samo točno ne vem, pomoje preden se je poročila je imela odprt s.p.  Ko pa je bila Karin skupaj v zakonu z Andrejem pa je ona zaprla s.p. ker ko je Andrej prisilil in sicer, da neha delat saj denarja ne rabi.«. Jezus pomagaj pa takale priča. Kako ti bo kdorkoli verjel če ne veš niti sosledja dogodkov. In to Franci, kar opisuješ, so tvoje mokre parazitske sanje. Da pridem in rečem »Draga Karin, ni ti treba več delat, denarja sploh ne rabiš in tule imaš še kak miljonček da ga neseš staršem«. In potem svizec zavije čokolado.

Ko ga odvetnica povpraša še »ali je bilo to v času ko je še živela s tožnikom ali potem, ko se je odselila, Franci odgovori: »kar bom rekel se bom zlagal. Vem le to, da ga je morala zapreti.«.

Franci, lažeš stalno. Vsaka tvoja beseda je laž ali pa še huje, produkt blodnega uma, ki si je sestavil zgodbo kot mu ustreza in sedaj vanjo verjame.

Odvetnica ga nato vpraša, v kakšnem odnosu je z mano in Franci pove, da ni v nobenem odnosu in da si ga tudi ne želi. No Franci, tu se pa strinjava. S tako sodrgo (naj mi preveč objavljana slovenska publicistka oprosti saj si bom tole besedo še pogosto sposojal) si tudi jaz ne želim imeti prav nobenih odnosov.

Glede na polna usta Francijeve pomoči in daril in drugega se prijavim na besedo in ga vprašam »Ste še na kakršenkoli način razen tega poročnega darila še pomagali zakoncema?«. In Franci odgovori, da ko sva prišla na obisk da sta naju sprejela in postregla. Uau, nisem vedel da dobiš pri familiji Škufca na koncu obračunana celo nedeljska kosila.

Škufca pa ne bi bil Škufca če na koncu ne bi končali z denarjem. Najprej mi hoče obesiti potne stroške kakih 300€ iz Avstrije a ker tam dela na črno in nima urejene ne bivalne ne delovne dokumentacije mu sodnica na mojo pripombo zahtevek gladko zavrne. Nato Franci poizkuša doseči nadomestilo izpadlega dohodka, do česar pa jasno ni upravičen. Ah Franci, Franci. Si predstavljaš da bi za čas, ki sem ga zaradi vas v zadnjih dveh preživel na sodiščih in vam zaračunal mojo svetovalno uro? Naslednjih 17 generacij bi bili bankrotirani.

 

Nato pride na vrsto Mateja. Oblečena kot najstnica (groza kako te ostarele frajle nimajo mere in okusa) v belo bluzo, črne oprijete hlače iz umetnega usnja in čevlje znane modne znamke (Lagerfeld ali nekaj podobnega). Očitno so ji hlače preozke saj se maščoba iz stegen in nog oblikuje v simpatične klobasice, ki zgledajo pripete na noge kot hrenovke v ovoju. Za govornico se pripelje kot starodavna ladja – vsa ponosna, z visoko dvignjeno glavo a hkrati na obrazu izraz trpljenja, lik vsega-žrtvujoče, nemo-trpeče matere. Glumice pa so, te Škofičeve ženske. Mateja in Karin, Mira in Maja – na prvi pogled tako prijazne vsegliharce. A pod masko žleht, opravljive, maščevalne in z obilico fejkane ljubezni poizkušajo naresti vtis in se pretvarjati v to, kar niso. Hlevski gnoj se še vedno ni odluščil z njih, nosijo se pa kot gospe plemičeve. Mar so res tako neumne in mislijo, da še kdo pade na to njihovo igro? Kar slišim govoric so v vasi in širše dobro poznane.

Mateja ubere drugo pravljico. In takoj negira Francija. Karin je ves čas delala, dokler ni spoznala mene in sem ji pogojeval da je nehala delati. No Mateja, kot dobro veš je resnica precej drugačna. Za počitnice sem bil pripravljen njenemu prejšnjemu fantu in delodajalcu pokriti vse stroške, ki bi jih z dodatnimi 3 tedni neplačanega dopusta v ničti sezoni imel. Ni sprejel ampak je Karin na precej ponižujoč in nezakonit način odpustil. Takrat, ne poznavajoč vse ozadje sem se vmešal in Karin uredil precej bogato odpravnino. Danes mi je žal saj sem bil precej neugoden. Karma, ki sem jo plačal. Gospa laže dobro poznavajoč resnico. Pač – Škufce.

Nato Mateja pove, da si Karin od njiju nikoli ni izposojala denarja da pa sta ji z očetom dala denar ob rojstnih dnevih in podobnih priložnostih. Nikoli pa ji Karin ni omenila, da bi ji jaz posojal denar oziroma da bi imela kakšne finančne težave.

Nato pa večni očitek, ki je uničil najin zakon: »v času ko je bila z Andrejem je Karin redko prihajala domov, ker ji enostavno ni dovolil. Če pa je bila doma je morala dati na video da mu je pokazala kje je bila.«

Kako lažeš, Mateja. Ne bom rekel »da te ni sram« saj te ničesar ni sram  in so taki moji pozivi odvečni. Prvič – ti si že pred poroko naredila vse, da se Karin ne bi poročila z mano. Ji odsvetovala, jo prepričevala. Razumljivo, saj si vedela da je tvojega kraljevanja nad hčero konec in da tvoj vpliv veni. Naredila si vse, da bi uničila najin zakon s tvojo hčero. Prototipna tašča iz pekla.

Vprašaj hčero, zakaj ni hodila domov? Ne zato ker bi ji jaz prepovedoval ampak zato, ker je imela za početi sto drugih stvari, ki so ji več pomenile kot čas z vama. Jo razumem. Iz te Fritzlove hiše vsak normalen hitro pobegne. Nikoli ji nisem prepovedoval – če se prav spomnim tvoje jeremiade v pričanjih nekje celo pišeš, kako sem bil grozen ko sem jo pripeljal domov na pogovor k vama – po tem ko sem jo nosečo našel kaditi. Mi lahko razložiš torej, kako naj bi jo torej vozil k vama in ji hkrati prepovedoval obiske? Z logiko ste skregani tam pri vas, mar ne?

Mateja nima več ničesar za dodati, zato z vprašanji nadaljuje moja odvetnica. Najprej jo vpraša, ali ve, da bi Karin med julijem 2018 do junija 2019 prejela kak denar. Dokazi so, Mateja odgovori z »ne« kar pomeni le to, da ji Karin za kredite ni povedala.

Moja odvetnica jo nato vpraša, če ve kdaj in zakaj je toženka zaprla svoj s.p.  Odgovori, da ko je prišla domov noseča in ni mogla delati naprej. Potem še na dolgo in široko razpravlja, kako delanje manikur ni bilo zdravo zanjo. Milijoni žensk delajo do poroda. V bistveno težjih okoliščinah kot pa manikiranje ali prodajanje v trgovini. Ampak jasno – one niso tako posebne kot Karin in si morajo svoj obstoj zaslužiti. Ali pa nimajo tako omejenih staršev, ki bi jih tako vozili za nos.

Odvetnica ga nato vpraša, v kakšnih odnosih je z mano – tožnikom. Najprej začne da v nikakršnih odnosih nato pa se popravi in spet poslušamo jeremiado, kako sem jaz grozen ker pišem o stvareh o katerih se ne bi smelo pisati in kako nad njimi zganjam nasilje in podobno. Opisno je gostobeseden a ko ga odvetnica vpraša, če ve katere postopke imamo odprte med sabo reče da ne ve in umolkne.

Precej zmedena se Mateja odpravi od govornice, se vmes spomni in vpraša sodnico, če lahko dobi potrdilo o odsotnosti za službo. Sodnica pogleda na uro, zdi se mi, da je bilo 9:58 in narekuje strojepiski opravičilo. Takrat pa Mateja »Oprostite, a mi ga lahko za cel dan napišete?«. Sodnica jo strogo pogleda in ji pove, da bo napisala 9:58. Mateja vsa kisla izgine iz sodne dvorane. Ponavljam se ampak – ne moreš verjet – še s sodiščem bi koristi zase pridobivala. Mogoče je pa zato moral biti Franci prvi, da bi gospa (je svojo službo kakih 300m stran pričenjala ob 10:00?) imela opravičilo in lahko zabušavala cel dan?

Zaključno besedo ima kajpak Nastranova in Karin se našpiči in pozorno posluša. Nastranova navaja, da »sodišče ni vezano na predlagano uporabo materialnega prava pač pa na trditveno podlago strank. Če bi bilo posojilo med zakoncema, bi ga morala skleniti v obliki notarske pogodbe. In nenazadnje, če bi bila takšna ustno dogovorjena pooblastila nična je jasno, da mora tista stranka, ki je na podlagi nične pogodbe kaj pridobila, le-to vrniti«. Poslušam in ne morem verjeti. Mar je ravnokar povedala, da tudi če so posojila nična gre pa za obogatitev – kar smo pravtako izpostavili mi?

Medtem ko govori je strašno živčna in si neprestano popravlja masko, med pavzami prežvekuje čikgumi. Večkrat si odkrije nos in presneto me ima, da bi opozoril da smo v sodni dvorani nekateri rizični. Strojepiska napiše, nato Nastranova doda »In nazadnje je potrebno v predmetni zadevi tudi upoštevati, da tožena stranka ugovarja, da je šlo za skupno premoženje, pri čemer tožeča stranka opozarja ns to, da je ugovor kot je postavljen, prosecno in materialnopravno napačen. Tožeča stranka vztraja na tem, kar je povedala in tudi morebitna dejstva, da toženka za posojila pričama ni povedala, seveda ne pomeni, da teh posojil od tožnika ni prejela.«

?????

??????????????????

»Ne pomeni, da toženka posojil ni prejela« -> »toženka je posojila od tožnika prejela«. Leta nazaj sem sodil tekmovanja iz matematične logike ampak imam včasih občutek, da umotvori te gospe odvetnice presegajo moje kognitivne sposobnosti.

Z obravnavo zaključiva, počakava da Škufce in kohorta odidejo, nato pa na kofe in proti Ljubljani.

Leave a Comment