Prosili so me, da bi nekaj povedal o Internetu. Kaj le ? O Internetu je težko govoriti. Kaj Internet sploh je ? Zelo enostavno, mreža povezanih računalnikov, ki se razpreda po celem svetu. Nič več in nič manj. To pomeni, da lahko vsak računalnik komunicira z vsakim. In si od njega sposodi datoteko, če mu to gostitelj dovoli. In to je temelj Interneta.
Pod pojmom internet si navadno predstavljamo več stvari. Najstarejša oblika uporabe Interneta je elektronska pošta ali e-mail po angleško. Elektronska pošta je nastala iz razumljivega nezadovoljstva nad klasično, polžjo pošto (ali v Internet slangu: snail-mailom). Prvi so jo uporabljali generali, ki so na ta način priganjali znanstvenike na ameriških univerzah, naj jim že končno naredijo močnejšo H-bombo. Internet je bil namreč najprej vojaški projekt, ki ga je v celoti financirala in nadzorovala ameriška agencija za razvoj napredne obrambe (DARPA).
Ko se je e-pošta ustoličila, so brihtne glave ugotovile, da morajo včasih pranašati tudi večje datoteke, npr. načrte in memorandume. Tako razvijejo dogovor za prenašanje datotek in ga imenujejo FTP po začetnicah besed File Transfer Protocol. Z njim lahko iz oddaljenega računalnika prenesemo poljubno datoteko, lahko pa tudi poljubno datoteko naložimo na drug računalnik. In ker so datoteke lahko tudi programi ali pa celo slike, postane ftp-janje izredno priljubljeno.
Medtem pa se Internet vedno bolj razvija. V mrežo se priključuje vedno več računalnikov in vedno več ljudi ugotavlja, da jim prav ta enostavnost komuniciranja odpira nova obzorja in načine delovanja. Internet pluskne iz ZDA tudi v Evropo in v ostali svet. Ker ga na univerzah uporabljajo tudi študenti, ki se kasneje, ko doštudirajo in se zaposlijo, nočejo odpovedati temu blagru nove tehnologije, se Internet začne razširjati tudi po podjetjih in celo domovih.
Iz preproste elektronske pošte razvijejo sistem konferenc – današnji USENET, ki ni prav nič drugega kot nenaslovljena sporočila e-pošte, katera lahko berejo vsi in jih komentirajo. USENET začne povezovati ljudi s podobnimi interesi po vsem svetu. USENET se razbohoti v tematske skupine – konference. Nastane comp. področje, ki govori o računalnikih, pa biz. področje, ki se ukvarja s poslovno tematiko in nenazadnje najbolj razširjeno alt. področje. Zakaj pišemo za področji piko ? Zato ker se le-te nadalje vejijo. Na alt.travel.barcelona, alt.religions.budism ali na comp.languages.pascal. V USENET konference lahko pišejo vsi. Če nas muči vprašanje, kateremu ne najdemo odgovora, lahko pregledamo USENET konferenco, ki obravnava to tematiko in iščemo sporočila ki nas zanimajo, lahko pa tudi sami povprašamo ali prispevamo svoje mnenje. Odgovori na vprašanja navadno prihajajo hitro (največkrat v roku 24 ur) in od ljudi, ki se na zadeve največkrat dobro spoznajo. Edina stvar, ki jo pričakujejo v zameno za nasvet je, da smo tudi mi dejavni in pripravljeni pomagati.
Nasplošno je svobodna kooperacija med ljudmi temeljna filozofija Interneta, ki ga uravnava osnovno načelo hipijevskih šestdesetih, ko se je Internet začrtoval: “live and let live”. In ker je bila taka filozofija vedno bolj nezdružljiva z vojaškimi koreninami, se je ameriška vlada odločila, da Internet prepusti svoji usodi. Internet tako postane neodvisen, vodi pa ga Internet Society, združba ljudi z dolgoročnimi interesi za ohranjanje te čudovite tvorbe.
In že smo v letu 1989, verjetno najpomembnejšem letu za Internet. Tim Bernes Lee na CERNu, inštitutu za raziskovanje atomov v Švici razvije World Wide Web – pajčevino, ki naj poenostavi pregledovanje dokumentov. Temelj pajčevine je dokument, ki je s posebnimi kazalci – linki povezan z drugimi dokumenti, pa naj se ti nahajajo kjerkoli na svetu. Ker dokumetni lahko vsebujejo tekst, slike, zvok, celo videoposnetke in tridimenzionalne prostore se odpre cela paleta kretivnih možnosti. Rodi se pravo elektronsko založništvo, ki ga ljudje hitro objamejo. Končno je vsakomur omogočeno, da deli s svetom svoje znanje, hobije, mišljenja in zanimanja. Ko surfamo po pajčevini, je za pogled na videnje prihodnjega sveta Billa Gatesa, izkušnje o uporabi drog Timothyja Learyja ali mnenje slovenskega zunanjega ministrstva potreben enak trud – klik z miško. WWW postaja veliki izenačevalec. Prvič v zgodovini človeštva ni važno, kako velik si, da boš slišan. Dokumenti na Microsoftovem strežniku so presenetljivo podobni tistim, ki jih najdemo na domačih straneh slovenskega računalniškega podjetja Gekko. Ocenjuje se jih glede na njihovo vsebinsko pestrost in na všečnost oblikovanja. Ne samo da so precej izenačene možnosti objavljanja informacij, pravtako so izenačene tudi možnosti dostopanja do informacij. Če so bile še pred nekaj leti informacije prostorsko omejene in zaradi tega nedostopne (koliko slovenskih zdravnikov si je lahko ogledalo Harvardsko zdravstveno knjižnico in brskalo po njej) so danes te informacije dostopne vsem s priključkom na Internet.
Vidimo, da pajčevina prinaša dve temeljni revoluciji našega pojmovanja informacij: stroške prezentacije in stroške dosega. Pajčevini je popolnoma vseeno, če informacijo posreduje enemu ali 100,000 obiskovalcem. Strošek objave je konstanten – ena stran v enem izvodu. Pravtako je pajčevini tudi popolnoma vseeno, komu to informacijo posreduje, računalniku na sosednji mizi ali šolarju v Avstraliji. Strošek dostopa je za oba enak – posredovanje ene strani v enem izvodu. In prav to je temeljni kamen za preobrazbo v informacijsko družbo. Splošna dostopnost informacij in nizek strošek prezentacije.
Posledica te preobrazbe je razmah kreativnih talentov v ljudeh. Ker sta bila v preteklosti oba stroška precej visoka, so informacije objavljali in brali vedno samo ozki krogi posameznikov. Stroški materialne predstavitve informacij so bili naravnost astronomski (časopis ali knjiga) in približno linearno povezani s številom ljudi, ki je to informacijo dobilo. Več ljudi, več izvodov, višji strošek. Samozaložnikov knjig ali časopisov je malo in še ti so v nenehnem boju za povrnitev vloženih stroškov, saj so njihove informacije zaradi materialnih stroškov prezentacije in prenosa ogromni. Samozaložništvo na pajčevini pa je poceni in kot smo videli konstantno, ne glede na to, koliko “izvodov” našega dokumenta je bilo prebranih. In ljudje ga izkoriščajo zato da postajajo pisatelji, oblikovalci ali svetovalci. Inhibitorni dejavnik denarja kot sredstva za materializacijo idej postane ničen.
Vseskozi v tem tekstu omenjam ljudi in njihovo osrednjo vlogo. Menim, da je Internet nujno potrebno demistificirati. Internet in vsi mehanizmi, ki jih prinaša, niso nič drugega kot metamorfoza komunikacijskih oblik, ki so nam znane že dolgo časa: pogovor med dvema se zrcali v e-pošti, skupinsko razpravljanje v USENET konferencah, distribucija dokumentov v ftp-ju in založništvo/branje v pajčevini. Center Interneta so ljudje in skrajni čas je, da neham internet pisati z veliko začetnico. Ljudje so tisti, zaradi katerih je internet nastal, se razvijal in živi. To, da gledamo v računalniški zaslon namesto v papir je le obrobnega pomena. Za internet ne potrebujemo računalniškega predznanja, potrebujemo le radovednost in odprto glavo za sprejemanje množice informacij, ki so nam dostopne in jasen duh za njihovo obdelavo in selekcijo. Zato naj vas naslednjič, ko padete v “strokovno” razpravo o internetu in slišite tujke kot so URL, HTTP, Server in ostalo ne bo sram priznati, da pravzaprav samo premikate miško in pritiskate na nekaj gumbov. Prav verjetno je, da imate od interneta več koristi kot super-pametni sužnji tehnologije.
Za konec še drzen pogled v prihodnost. Kakšna je prihodnost interneta, kako bo vplival na družbo in na nas same. Prihodnost interneta je videti rožnata in verjetno se bo razširil v vse pore našega delovanja. Od opravil v službi in komuniciranja s kupci in partnerji, preko pisanja e-pisem svojcem in prijateljem do pasivnega gledanja ravno tistega filma na TV, ki smo si ga tako želeli videti. Da o nakupovanju, urejanju osebnih finančnih zadev in oddaji davčne napovedi sploh ne govorimo. Družba bo na podobnem razkoraku kot je bila na začetku industrijske revolucije. Priča bomo izginjanju ustaljenih delovnih mest in pojavljanju novih. Tako kot je bilo na prejšnjem prehodu za izdelavo obleke, sira in prevoznega sredstva potrebno vedno manj ljudi, bo sedaj za tiskarje, uslužbence na okencu in trgovce vedno manj posla. Če so bila na prehodu v industrijsko družbo ogrožena nižja proizvodna mesta, bodo na prehodu v informacijsko družbo ogrožene nižje storitvene dejavnosti. Kakšna pa bo sprememba v nas samih ? Predvsem se bo povečala naša možnost absorbcije in selekcije informacij. Dandanes znamo učinkovito izbirati med 52 kanali satelitske televizije. Tako si lahko ogledamo oddaje ki nas zanimajo in filme ki nas privlačijo. Lahko pa tudi cel dan čakamo na tri ponovitve Gwara na MTV-ju in postajamo Beavis/Buttheadi. Izbira je naša ! In osebno verjamem, da je internet popolna svoboda. Lahko je skupaj z navidezno resničnostjo ultimativna droga, lahko pa je tudi reinkarnacija stare Grčije in možnosti, ki jih je slednja ponujala svobodnjakom. Kakor komu drago.
Andrej Mertelj