16-7-96. Torek. Ura 23:28. Slovenija. Ljubljana. Dom. Miza. PC. = IP 193.138.34.204
Jutri odhajam na dopust. In ker Joker pač izhaja tudi avgusta ne morem kar odpeketati in pustiti praznih strani nepopisanih.
Pravkar sem ugasnil TV. X-files na PopTV. Obvezno gledanje za vsakega kolikor toliko samospoštujočega križanca med hackerjem in sci-fi fanatikom. Današnja epizoda je bila posvečena umetni inteligenci. Alias Control Operating System. Programu, ki naj bi skrbel za nadzor neke hiške in zmanjševal porabo vode v WC kotličkih. Pa ti ta program razvije umetno inteligenco do te mere, da se dokoplje do samoohranitve in pobija ljudi, ki ga hočejo izključiti. Zanimivo, ni kaj.
Druga stvar, ki jo je nujno treba deliti: po nekajletnem iskanju sem se končno dokopal do Gibsonovega Neuromancerja. Terraner hvala ti večna in vsesplošna ker si delil papirje z mano. Kultna knjiga. Vpelje izraze kot so matrika za mrežo, cyberspace za prostor na mreži, zraven pa še milijonpetstotisoč drugih dobrih misli, napotkov in premišljanj. Če hočete izobraževanje, ki presega povprečno šolo, potem berite znanstveno fantastiko. Neuromancer je knjiga o programerskem punku, ki se zameri delodajalcem (beri prilasti si prevelik kos pogače), pa mu le ti milo-za-žajfo skurijo možgane, da se ne more več priklapljati na mrežo. Iz pekla drog in napačnih deklet ga reši umetna inteligenca, ki pa ima z njim čisto svoje načrte. Da le-ti ne bi bili preveč lahko rešljivi je tu še Turingova policija. Za nepoučene: Turing = angleški matematik, ki se je močno ukvarjal z računalniki in postavil tudi zanimiv test umetne inteligence: ”umetna inteligenca je inteligenca tedaj, ko postaviš človeka pred terminal, za terminalom pa se lahko skriva računalnik ali drug človek. Ko testni subjekt ne more določiti, ali se pogovarja s človekom ali računalnikom, je program uspešno prestal Turingov test.” Poleg Neuromancerja bi toplo priporočil tudi knjigo The Turing Option, katere soavtor je Marvin Minsky, THE AUTHORITY na MIT-ju za umetno inteligenco.
Je že tako dandanes, da če hočes spremljati tehnologijo mogoče tehnične publikacije niso najbolj primerno gradivo. Pri napredku, kot ga doživljamo pri računalnikih, je vse, kar je objavljeno neskončno staro. Zanimive pa so vedno nove stvari. In najboljše odkrivanje novih stvari se presenečeno dogodi ob povezovanju primerne znanstvene fantastike z poznano tehnologijo. Drznite si razmišljati in sanjati. Le tako je Adam sklatil jabolko z drevesa. Če ne veste, kako do teh in podobnih knjig, poglejte v slovenski sci-fi klub na http://www.gekko.com/scripts/forum.dll?ID=1922328123&_A_=List.
Pravzaprav sem se namenil danes pisati o informacijah na internetu. Namen teh člankov namreč ni le predstavljati tehnologijo (= obliko) ampak tudi vsebino dogajanj na internetu. In prav tu se zadnje čase dogaja precej novosti.
Dve številke nazaj sem pisal o internetovskem kupovanju. Zanimiva aplikacija, s katero sem želel razsvetliti mlade glave, ki so se tisti čas odločale, kakšno poklicno pot naj si izberejo. Pa jih je malo zapopadlo in namesto da bi se vrgli v študiranje HTMLjev in programiranja, oblikovanja, socialnih znanj in podobnih, lahko digitalizirajočih se, ved, se meni nič, tebi nič vpišejo na srednjo trgovsko. TO JE OUT !!! RAZUMETE ? OUT !!! Tisti trenutek, ko bo lokalna špecerija priklopljena na mrežo in ko bo prvi sadjar za vogalom imel namesto vage terminal, bo vsak, ki si bo lahko privoščil biti priključen na mrežo, kupoval preko mreže. Trgovci se bodo ukvarjali s klošarji in tistimi, ki jih je tehnologija povozila. Sorry… tako kaže da bo in pika ! (klicaj pravzaprav).
Toliko uvoda, da ne bi spet prihajalo do nesporazumov in nepotrebnega pluvanja v stilu “kakšen beden članek, le koga zanima kupovanje” itd, itd. Ko slišim take neumnosti mi dotični le jasno pokaže, da nima pojma in da zaprte glave hodi po svetu kot konj s plašnicami.
Ni fora čepeti za računalnikom in programirati 1017 irc bot. Fora je sedeti za računalnikom, programirati bota, ga prodati za megabuckse in do konca življenja živeti v Malibuju, s T1 linkom na računalniku in frišno miss centerfold na kolenih. Kdor pravi, da je delat za gnar prodajanje in brezveze, naj si brzinsko pogleda miss centerfold (čeprav priznam, da je pisanje 3287-te verzije glavne knjige s saldakonti precej profano opravilo, ki se lahko meri z lupljenjem krompirja. Razen seveda, če vključimo SQL server, pa še dostop preko interneta, pa …8-Đ).
Skratka. Ne brati samo tisto, kar je napisano v teh člančičih. Potrebno je povezovati, razmišljati in preizkušati. Pa bodo tudi megabucksi. Pa še špas bo delat zanje !
Torej, da se vrnemo k osnovni temi tegale članka. Za nakupovanjem po mreži je ena poglavitnih strani, ki burijo internetovske duhove danes posredovanje kvalitetnih informacij preko vsemreže. In s tem povezana konvergenca medijev v bite. Dandanes namreč lahko bolje ali slabše digitaliziramo prav vsako obliko zaznavanja in ustvarjanja (razen vonja, me pa prav zanima, kdo bo razvil šnof-stick ali kaj podobnega). Če si naredimo kratko lestvico oblike informacij in uporabljaljanih digitalizirajočih tehnik, razvščeno po naraščajoči potrebni pasovni širini za prenos preko mreže, vidimo naslednje:
| Oblika informacije | Tehnologije | pasovna širina, potrebna za prenos v realnem času |
| samo tekst | ascii, unicode | 9600 bitov / sekundo |
| slike, grafika | jpg, gif, tif, fraktalna kompresija | 28,8 – 64K bitov / sekundo |
| zvok (stereo) | wav, vox, … | 28.8 – 64K bitov / sekundo |
| video | avi, mpeg 1 in mpeg 2 | 64K – 1M bitov / sekundo |
| 3D svetovi | vrml | 64K – 1 M bitov / sekundo |
| imersivna navidezna resničnost | poizkusna faza | 100M – 1G bitov / sekundo |
(prenos v realnem času mi pomeni, da ne informacija prihaja na računalnik tako hitro, kot jo lahko sprejemam)
Konvergenca medijev pomeni, da se vsi mediji, ki jih poznamo danes (kot na primer časopisi, knjige, radio, televizija) stapljajo v enoten super-medij. Supermedij mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- kvaliteta njegove predstavitve mora biti vsaj podobna originalu
- njegove vsebine morajo biti univerzalno dostopne
- biti mora hiter, tako da omogoča zajemanje informacij v realnem času
- imeti mora možnost iskanja in povezovanja
- mora biti vse za vsakogar
Vidimo, da internet še ne izpolnjuje vseh pogojev supermedija, da pa predstavlja zelo dobro podlago zanj. Kar ga ovira do popolnosti, so hardverske težave. Tu pa moramo upoštevati Moorov zakon, ki pravi, da se vsakih 18 mesecev zmogljivost računalniške opreme podvoji, kar nam daje vero in upanje, da tudi podalpsko zakotje ne bo povezano le z informacijskim makadamom.
Na oni strani luže so razmere precej drugačne. Neizprosen konkurenčni boj telekomunikacijskih družb dviga raven storitve in niža cene. S podpisom Telecommunications Acta v prvi polovici tega leta je predsednik Clinton ta boj še zaostril, saj si po novem na telekomunikacijskem sektorju lahko prosto konkurirajo lokalni telefonski operaterji, medkrajevni operateji in celo kabelske televizije. Skratka, kdorkoli želi, lahko stopi na trg ponudnikov povezovanja. In večina teh družb vidi največji potencial prav v ožičevanju računalnikov oziroma prenosov bitov med njimi. Lahko pričakujemo, da bo do konca tisočletja, torej v slabih štirih letih, cena prenosa enega megabita informacije od kjerkoli kamorkoli zelo blizu ničle. Dobrodošli v svet neskončne pasovne širine in nizkih cen prenosa.
Nična cena prenosa bitov pa je osnovni pogoj za rast internetovske publike in števila računalnikov, priklopljenih v vsemrežo. In če znova pustimo domišljiji prosto pot, nas le ta kmalu pripelje do trenutka, ko so v mrežo povezani vsi računalniki in vsi ljudje. Vsi računalniki in vsi ljudje pa so hudo velik potencialen trg za katerokoli podjetje, pa naj se ukvarja s čimerkoli. Če tu dodamo še faktor priljubljenosti, ki pravi, da ko se uporabnik navadi računalnika, večino svojih opravil želi opravljati preko njega, vidimo, da smo ožičeni uporabniki ena izmed najbolj tržno perspektivnih demografskih skupin. In ker načeloma vsako podjetje voha denar in pozorno spremlja nastajanje tako obetajočih trgov, tudi premišljuje, kako bi svojo ponudbo priredila temu porajajočemu se segmentu.
Če sedaj združimo ta dva elementa – konvergenco medijev in množično dostopnost do ožičenih računalnikov razumemo, kaj žene medije v internetovsko prisotnost. Imamo torej motiv za prisotnost ponudnikov informacij na vsemreži. Kaj pa prinese to uporabnikom ?
Odgovorite mi na naslednja vprašanja:
- ste že kdaj zamudili vremensko napoved po dnevniku?
- ste že kdaj preiskovali kup starih Jokerjev za rešitev Beavis & Buttheada?
- ste že kdaj zamudili začetek filma, ker ste morali zalivati vrt?
- ste že kdaj obupavali nad skromno ponudbo lokalne knjižnice?
- ste že kdaj kot nori brskali po enciklopediji, ker je bilo potrebno napisati tisti referat?
Oziroma, če vprašam drugače …
Ste že kdaj kaj želeli, pa niste mogli prižgati računalnika in nekajkrat klikniti ter tega dobiti?
Odgovor ne? Zamisli se nad svojim vegetiranjem, ti ki praviš, da si Uporabnik!
Odgovor da? Beri naprej!
Supermedij ti omogoča prav to. Klik, klik in vse informacije so tu. In ne le sveže, saj je pomnilniški prostor na diskih tudi skoraj zastonj, ampak tudi stare. Tudi arhive vseh mogočih virov! In prav arhive so zlata jama medijev. Časopisi pa so stroške proizvodnje starih informacij poklrili s tedanjo ceno časopisa. Torej je prodajanje arhivskih informacij za njih čista smetana in popoln dobiček. Zakaj vsak časopis še nima elektornskega arhiva? Ker so pametnjakoviči največkrat informacije, ki so jih že imeli v ASCII obliki pometali stran, sedaj pa je potrebno ponovno digitalizirati stare plahte papirja. In ker to precej stane, pokritje teh stroškov pa precej nejasno, saj internet načeloma še ne omogoča zaračunavanja storitev, se založniške hiše le težko odločajo za tak korak.
Kar preostane so torej dnevne informacije, ki jih največkrat tvorijo za druge medije in jih, ker pa so že v digitalni obliki, prikazujejo še na svojih mrežnih strežnikih. Za pokrivanje stroškov in kovanje dobičkov za njihovo prezentacijo na vsemreži pa največkrat krijejo z oglasi ali naročninami.
Pa si poglejmo, kakšno je stanje med ponudniki informacij na internetu danes.
Najprej poglejmo mamo vseh informacijskih podjetij: CNN. Najdemo ga kje drugje kot na naslovu http://www.cnn.com. Njihov site ponuja dnevne teme v tekstovni obliki skupaj s slikami, videoclipi, tonom in povezavami na relevantne druge strežnike. Oblikovanje je pregledno, informacije bogate, moti le precej ameriška in izredno politically-correct optika, pač podobno, kot je usmerjen tudi materinski TV kanal. Zgodbe o računalniški tehniki so precej populistične, informativne a ne precej poglobljene. CNN-ov strani so uporabne predvsem, če ste info-junkie in ne morete spremljati programa na TV. Arhiv, sicer skromen obstaja.
CNN.TIF
Konkurenčni ponudnik informacij je MSNBC (http://www.msnbc.com). Tehnološko precej bolj dovršen, kar ni niti čudno, saj sta lastnika tega strežnika NBC ki skrbi za novice in Microsoft, ki skrbi za tehnologijo. Posebno dobro so pokrite poslovne novice, pa splošne novice iz računalništva. Tudi tu je močna ameriška optika, še dodatno začinjena s pro-Microsoftovskimi komentarji. Arhiv je majhen.
MSNBC.COM
Če vas zanima, kaj se dogaja v mestu angelov, potem je pravi naslov LA Times. Na zaslon ga prikličete z URLjem http://www.latimes.com. Odlikujejo ga predvsem lokalne novice iz Kalifornije in jasno information overdose iz Hollywoodksega showbusinessa.
LATIMES.TIF
Kako pa so prisotni mediji, ki pokrivajo računalniško srenjo ? Precej dobro. Po mojem mnjenju je še najboljši internetovski vir računalniških informacij C-NET (http://cnet.com). Ažurne informacije, testi, pregledi, novosti, napovedi trendov. Tedenski pregled novic je skoraj obvezen za tistega, ki želi ostati na tekočem z dogajanji v naši priljubljeni branži. Da o tem, kako se lepo da pametovati pred ostalimi, ki berejo zaostale papirnate časopise in so zato nujno preceeeej zadaj, niti ne govorimo.
CNET.TIF
Naslednji vroč strežnik je Wired (http://wired.com). Komur ni poznana revija s tem imenom, naj se potrudi in si kupi vsaj en izvod. Tisk je fantastičen, njegovo oblikovanje bi lahko uporabljali za učbenike na Akademiji za likovno umetnost, informacije pa rahlo levo-liberalne, s poudarkom na interakciji med človekom, računalnikom in vsemrežo. Wired je kultni časnik vseh internet navdušencev, in če vam ga razprodajo, potem si ga oglejte na mreži. Oblikovanje žal precej zaostaja za tiskanim bratom, članki so selekcionirani, pa vendar… Če povemo, da ima na zadnji strani svojo kolumno Nicholas Negroponte, predstojnik razvpitega Media Lab-a na MIT-u, potem je to razlog več, da ta site uvrstimo me priljubljene strežnike v svojem brkljalniku.
WIRED:TIF
In ko smo že pri MIT-ju in Media Lab-u. Če želite vpogled v prihodnost, v “human-computer interface”, potem se splača brskati tudi po njihovem strežniku. Čeprav načeloma niso ponudniki informacij, pa razvijajo tehnologije, o katerih založniki razmišljajo.
MEDIALAB.TIF
In ker smo že začeli z znanstveno fantastiko, z njo tudi končajmo. Če kdo ne pozna Sci-Fi Channela (http://www.scifi.com), potem povejmo, da je to satelitski program, ki se ukvarja z znanstveno fantastiko. Če si trakker, pulpar ali drugačen afficionado, potem brskaj po tem situ.
Tako, zaključujem tale preddopustniški članek z obilico strani, ki jih preglejte do septembra. In ko surfate, ne glejte le na informacije, ampak si pobliže oglejte tudi oblikovanje. Ne škodi tudi, če si kdaj pogledate izvorno kodo html strani, saj se lahko tako mimogrede naučite kakega uporabnekga trika za tekmovanje. Tekmovanje? Sem rekel tekmovanje? Jasno. Podaljšano do 31.8.96. Nepreklicno zadnji termin. Pa če bom ocenjeval samo teh 20 strani, ki jih imam do sedaj !
Plavalni pozdrav,
BJamesB