2020-10-26 Delo: Brca, ki smo jo potrebovali

Delo – Posel in denar – 26. oktober 2020 – intervju Andrej Mertelj

Andrej Mertelj, direktor podjetja Datalab, je prepričan, da sta na trenutke bolj agresivna analogni in digitalni darvinizem dobrodošla za vsako okolje.

Miran Varga

 

 

 

 

Ste direktor večjega slovenskega podjetja. Kako je na vaše poslovanje vplivala epidemija koronavirusa?

Kot izvršni direktor Datalaba sem imel že na začetku prvega vala epidemije veliko odgovornost za hitro uvajanje korenitih sprememb. Prva skrb so zaposleni, njihovo zdravje, nov način dela, pomisleki in strah pred neznanim. Intenzivno komuniciranje je poskrbelo, da so vsi naši zaposleni razumeli tveganja, ki jih prinaša pandemija, da so pozorni na svojo zaščito ter socialno bližino in da jim je jasno, da prihajajo težki časi, v katerih nas in naše digitalne storitve uporabniki potrebujejo bolj kot kadarkoli prej. Dobro postavljeni poslovni procesi ter agilnost podjetja, ko je potrebno sprejeti spremembe, sta ključna faktorja v kriznih situacijah. Za zelo pomembne so se izkazali transparentno komuniciranje, jasna navodila ter kontrola in nenehne izboljšave.

Kako ste spremenjenim razmeram prilagodili poslovanje/delo zaposlenih?

Covid-19 situacijo smo začeli pazljivo spremljati že konec januarja, ko so začele prihajati prve novice iz Kitajske. Ko se je v začetku februarja okužba razširila v Italiji, smo stanje temeljito preučili in na sestanku zaposlenih sem orisal, kako vidim situacijo z virusom in njegove vplive na podjetje. Odredil sem 7-dnevno obdobje testiranja sposobnosti podjetja za delo na daljavo. Še pred koncem februarja sta delo od doma uvedli matična družba (Datalab d.d.) in slovenska podružnica, v prvem tednu marca pa smo delo od doma zapovedali v vseh podružnicah in odpovedali vsa izobraževanja Datalab Akademije. Na lastni koži smo ugotovili, da je najbolj pomembno to, da ima podjetje razvito jasno organizacijsko strukturo ter da posluje karseda digitalno.

Kako so spremembe sprejeli zaposleni?

Zaposleni v celotni regiji so nov način dela sprejeli brez težav. Po končanem prvem valu epidemije smo izvedli raziskavo, če bi želeli na ta način delati tudi v prihodnje. 96 % zaposlenih je odgovorilo, da jim tak način dela ustreza, trije izmed štirih pa bi z delom na daljavo nadaljevali tudi v prihodnje. Vseeno je pomembno, da se vsaj 1-2x tedensko vidimo tudi v živo, če nam situacija to dopušča, tako da smo ob drugem valu epidemije brez težav ponovno spremenili način dela iz klasičnega pisarniškega v delo od doma. Z največ izzivi so se srečali v oddelku podpore, implementacij ter v prodaji, vendar so tudi naše stranke prilagodile svoj način dela in trenutno zadeve potekajo brez težav.

Mar lastne izkušnje z digitalizacijo poslovanja nudite tudi strankam?

Vse, kar za nemoten potek dela uporabljamo v Datalabu, nudimo tudi strankam. V celotni regiji uporablja poslovni program PANTHEON več kot 62.000 uporabnikov in naša zaveza je, da rešitve, preden jih damo na trg, temeljito testiramo v skupini. V času epidemije se je pokazalo, da podjetja v želji po obvladovanju elektronskega poslovanja potrebujejo predvsem dokumentni sistem. Sodoben, povezan s poslovnimi procesi, dvigne organiziranost podjetja ter produktivnost zaposlenih, predvsem pa uredi upravljanje dokumentov in njihovo hrambo. Bedi namreč nad delovnimi tokovi, upravlja e-dokumentacijo, e-knjižbe in e-račune, z ustrezno integracijo pa lahko odpravi obilico ročnega dela, manj je napak, povezanih z dokumenti.

Številna podjetja so svoje rešitve v času epidemije močno pocenila ali dala celo v brezplačno uporabo. Ali tudi vi razmišljate podobno?

Kot pomoč gospodarstvu smo pripravili brezplačna orodja za digitalizacijo ter posebno ugodne pakete vpeljave digitalnega poslovanja. Z vsemi svojimi aktivnostmi si prizadevamo zmanjšati škodo, ki bo nastala gospodarstvu in s tem posledično nam vsem ter pri tem tesno sodelujemo s Telekomom Slovenije.

Kako sicer ocenjujete stopnjo digitalizacije slovenskih podjetij? Kaj pri tem pogosto delajo prav in kaj narobe?

Nad stopnjo digitalizacije se res ne moremo pritoževati, saj smo v zgodnji tretjini držav po računalniški pismenosti in rabi digitalnih orodij. Podjetja uporabljajo splet, e-pošto, spletne trgovine, družbena omrežja in druge tehnologije, tudi digitalni marketing je v porastu. T. i. koronakriza je rabo digitalnih orodij in vsebin močno pospešila, maloprodaja se seli na splet, naša statistika kaže, da so podjetja bolj dovzetna za vse digitalno. Vzamejo si več časa za spletne priročnike in seminarje, celo kliki na spletne oglase so se povečali, digitalna medijska prisotnost se je v času od marca letos do danes potrojila.

Na drugi strani pa šepa predvsem vpeljava rešitev s področja industrije 4.0, torej naprednih mehanizmov digitalizacije. Na žalost se srednja in velika podjetja ne odločajo za integracijo sistemov, temveč gradijo informacijske otoke, posledica pa je parcialno, težje in dražje uvajanje novih tehnologij. Težava je tudi višina tovrstnih naložb, saj so naložbe v digitalizacijo obsežne, cena pa drastično pade šele s številom uporabnikov. V tem pogledu nas tepe majhnost trga, ki vodi do manjših možnosti rasti in skaliranja poslovanja, določeni poslovni modeli so v naših razmerah celo neprofitabilni.

Je papirno poslovanje še vedno največje sidro digitalizacije?

Papir ni sidro, je bolj nekakšna kurja bremza. Na področju digitalizacije poslovanja nas tepe nepragmatičnost na številnih področjih, začenši z nepragmatično zakonodaje. Že 15 let se prepiramo o tem, kaj je zakonsko relevanten dokument, medtem pa v življenju kot relevanten račun priznamo e-pošto s pdf-priponko. Brez tovrstne jasnosti ni pravne varnosti – brez obeh pa je težko vpeljevati nove tehnologije.

Kakšne bodo po vašem mnenju pisarne prihodnosti – če sploh še bodo pisarne?

Pisarne bodo ostale, saj bodo prostor socializacije. Ne bodo več majhni kurniki, temveč bolj odprti prostori, ki bodo omogočali hitrejšo izmenjavo informacij. Zaposleni bo nekaj dni zasedal določeno mizo v pisarni, ostali čas pa delil ta prostor z drugimi. Pisarne prihodnosti bodo torej nelinearne in bolj »svobodne«. Delovni čas bo manj strog oziroma rigiden, napredni videokonferenčni sistemi bodo omogočali hibridne sestanke z udeleženci v realnem in virtualnem svetu.

Bo večina ljudi potemtakem delala od doma?

Menim da. Vsaj tisti, ki lahko. Trenutna situacija bo z nami še veliko let in bo spremenila percepcijo do dela. Stvari se ne bodo vračale v ustaljene tirnice. Le proizvodna okolja bodo doživela nekaj manj sprememb kar zadeva delo ljudi.

Kako se bosta v prihodnje še spremenila poslovna komunikacija in stik s strankami?

Osebnega stika bo vedno manj, pa ne le zaradi virusa in ukrepov, temveč predvsem zato, ker se bo spremenil svet. Letalska linija ne bo več vodila v vsako vas, karte pa bodo stale tisočaka namesto sto evrov. Čezmejne sestanke bodo zamenjale videokonference na dolgi rok pa t. i. teleprisotnost v obliki hologramov. Cenovno dostopne hologramske rešitve (za podjetja) pričakujem že v roku 5 do 10 let.

Pričakujete, da se bodo uveljavili kakšni novi poslovni modeli? Kateri?

Novi poslovni modeli se stalno uveljavljajo. Priča smo hiperkonkurenčnemu svetu, večina inovacij prihaja skozi poslovne modele. Sprememba v odnosu do lastništva, ki ga zamenjuje najemništvo, se dogaja na vseh področjih. Velik skok pričakujem na področju virtualnih podjetjih – oblikovale se bodo skupine deležnikov, ki bodo navzven delovale kot večje podjetje, npr. pet oblikovalcev in manjših podjetnikov se bo predstavljalo kot agencija. Meje med podjetji se bodo brisale, na novo se bo postavilo sodelovanje, celo zadruge utegnejo znova oživeti. Mikropodjetja se bodo morala na novo organizirati in potem deliti vrednost, ki jo bodo ustvarila.

Bodo lahko v novem poslovnem okolju majhni še konkurenčni velikim?

Vsekakor, boj bo potekal na intelektualnih frontah, kjer bodo povezana majhna podjetja lahko konkurirala korporacijam. Pojavile se bodo nove oblike franšiz, te bodo bolj demokratične.

Katero »lekcijo« ste si vi najbolj zapomnili v prvem valu epidemije koronavirusa?

Predvsem nepripravljenost ljudi na spremembo in forsiranje svojih videnj resnice. A to je psihološki dejavnik – ko se ti svet ruši, skušaš v lastni glavi narediti nekaj oprijemljivega. In ker v družbi nimamo avtoritet, ki bi jih poslušali – se oprimemo lastnega ega in vsega, kar izvira iz tega …

V mislih sem imel poslovno lekcijo …

Saj je poslovna. Takega nazora žal ne srečamo samo popoldne. No, medtem ko so posamezniki pretežno zanikali novo realnost, so se podjetja hitro zaved(a)la, da gre zares in poskrbela za vzdržno poslovanje. Gospodarstvo je šlo v akcijo – sledila je hitra implementacija rešitev, ki prinašajo hitre rezultate. Spletne trgovine so podjetja postavila v mesecu dni, ovire, ki so bile v preteklosti vedno na poti, so ostale v ozadju. Zdi se, da je prav »korona« brca v rit, ki smo jo rabili …

Pa utegne podjetja dejstvo, da so digitalno poslovanje začela uvajati čez noč, tepsti?

Vsekakor bo podjetja to teplo manj, kot če tega ne bi naredila. Takega razmišljanja drugje po svetu ni. Le Slovenci imamo nekakšno bolestno željo po tem, da vse naredimo »v piko«, prav in pravično, super varno … A to nas zavira pri odločitvah. Po tej strani je Covid-19 celo dobrodošel, saj je odpravil naše »cincanje«, podjetja so se osredotočila na to, kar so morala storiti. »Korona« prinaša milenijski preboj v razmišljanju – neznano nas ne plaši več, saj se ne moremo ubraniti. Sveta ne moreš regulirati, ne moreš predvideti vseh možnih težav, lahko se le hitro odzivaš na spremembe. To je značilnost tehnološke revolucije – nikoli ne vemo, v kakšen bazen skočimo. A moramo skočiti, torej ustvarjati in popravljati sisteme, jih optimizirati.

Bo Evropa v prihodnje še konkurenčna v svetovnem merilu?

Bo in to predvsem po zaslugi tega, ker se bo bolj zanašala nase. Predaja stvari v zunanje upravljanje na res oddaljene konce sveta se ni obnesla. Dolge in krhke verige so preteklost, nizka cena ne more upravičiti vseh težav. Zdaj šteje dobro razmerje med ceno in kakovostjo dela, kjer se zdi jadranska regija naravni prostor za t. i. near shoring. Bolj kot bomo digitalizirani, lažje se bomo vklapljali v novo industrializacijo, ki se dogaja v EU. Prav zdaj, ko Nemci iščejo zamenjavo za dobavitelje na Kitajskem, moramo biti aktivni. Če bomo zraven, nas čakata vsaj desetletje ali dve lepše prihodnosti.