6 mesecev…

V Portorožu na Hagazussi, 26.7.2020

 

Draga mlajša hči,

danes si dopolnila prvega pol leta svojega življenja. Pa te še nisem mogel vzeti v roke, te poljubiti – še videti te ne smem! Nihče mi ne sme povedati kako si… Če si zdrava, ti že raste kak zobek? Ne vem kakšne so tvoje učke, ne kako se nasmehneš ali zajokaš. Verjetno že veselo čebljaš, a jaz tvojega glasu ne smem slišati. Ne vem kako sladko zaspiš, ne kako dišiš. Ne morem te vzeti v roke in te pomiriti ko jokaš. Ne morem te uspavati, še manj skopati – kot sem tvojo starejšo polsestrico, katere višek dneva so bila najina ure dolga kopanja in čofotanja vsak zvečer. Ne morem ti zapeti uspavanke, te poujčkati ali te poljubiti. Te pomiriti s svojim glasom pripovedujoč ti pravljice – kot sem jih tvoji polsestrici. Ne morem se spakovati in zganjati neumnosti, da bi ti v očke zmamil iskrice in na usteca nasmeh. Ne morem ti brisati ritke, te previjati in preoblačiti. Ne morem s teboj na sprehod in ti kazati & razlagati svet okoli tebe.

Žal mi je za vse stvari, ki  sem jih lahko dal tvoji starejši sestrici, da je postala tak čudovit, razgledan, pameten in dobro vzgojen otrok kot je – a jih tebi ne morem dati. A. Še veliko boš izpustila, draga hči. Zamudila bova še veliko lepih trenutkov. Ogromno stvari bi te lahko naučil, pa te verjetno ne bom mogel. Dela se nama nepopravljiva krivica, ki jo sodišča in Center za socialno delo še potencirajo – saj so tvoji interesi in potrebe zadnji po pomembnosti in nujnosti. Vzeli so nama prve pol leta tvojega življenja, vzeli nama bodo verjetno še nekaj let.

A verjemi in vztrajaj! Tako kot v dnevih najbolj črnega obupa vztrajam in verjamem jaz. Tako kot verjame in vztraja tvoja polsestrica, katere mater je tvoja mati prepričala (uklela?) , da me  v želji odvzeti mi otroke skupaj napadata in si tako večata možnost zmage (beri dobiti denar). Kaj se pri tem se dogaja z nami – vama in vajinim očetom ter vsemi kolateralnimi žrtvami) – ju pri tem ne zanima. “Kaj dobim jaz?” je edino vprašanje, ki si ga maternici zastavljata. A mi trije bomo prej ali slej skupaj, kajti še tako vztrajno zlo je (relativno) kratkotrajno in dobro vedno zmaga.

Draga hči, lahko bi imela najboljšega očeta, pa si ob moji omembi deležna le strupa in pljuvanja. Tvoja mati me mrzi iz dna duše, saj nisem brezpogojno izpolnjeval njenih kapric in pričakovanj. Babica in dedek bi me utopila v žlici vode zaradi sramote, ki jo povzročam družini – s tem ko javno govorim resnico o njih. Ne verjemi jim! Moja dejanja in besede govorijo zame – prepričan sem, da jih boš čez kako desetletje razumela.

Živiš z ljudmi, ki me sovražijo. Z brezskrupulozno materjo, za katero smo vsi drugi ljudje – vključno z njenimi najbližjimi – le lutke, ki jih izrablja za dosego svojih ciljev. Z dedkom, ki si mi ne upa pogledati v oči, ker ga je preveč sram. Tvoja babica sramu ne pozna –  zanjo so vedno vse krivi drugi. Zagrenjena uživa  v igranju žrtve.

Si talka pohlepa svoje matere in babice. Žal nisi otrok, za katerega bi si vsi želeli le najboljše, ampak si sredstvo za doseganje cilja. S tem namenom spočeta, v take okoliščine rojena. Investicija, ne ljubezen. Rekvizit za lepe slike in bahanje z materinstvom, ki je vse prej kot to. Štiri dni nazaj sem končno dobil rezultate testa očetovstva, za katerega sem moral tvojo mater tožiti. Zakaj je  uporabila vse pravne možnosti in zavlačevanja, da se ne bi ugotovilo kdo je tvoj oče, ti lahko pove le ona. A dvomim, da boš izvedela resnico.

Upam, da čim prej dobim stike s tabo, nadejam se skrbništvu. žal moram pomisliti, da se te bo mati prej-ali-slej naveličala (enako kot se je svojega otroka naveličala njena bestica) in ji boš postala samo breme, uno-uro-na-dan-barbika, ovira pri karieri in spomin na neumnost, ki jo je naredila. Bolelo jo bo, ker globoko v sebi ve, da bi lahko imela vse, a je nespametno zaradi lenobe in napuha zavrgla življenje iz pravljice. Ker jo bo pogled nate vsakodnevno opominjal, se bojim, da se bo strup zlival tudi po tebi in te bo za svojo mesrečo krivila podobno, kot mene. Ne ponavljaj napak, prosim.

Ko poslušam (o) tvojem dedku in babici si v breme že tudi njima. V okolju kjer živiš boš vedno bolj osovražena, saj bosta v tebi videla mene, v meni pa vzrok za vse njihove neprilike. In vse to – zakaj? Ker imam principe, ker govorim resnico, ker znam zarisati mejo. Zato me takole kaznujejo. Ker ne želim “dati denarja in spizditi”. A draga hči, to je tradicija družine tvojega očeta – skoraj tisočletje smo že spoštovani stebri družbe, vidve s sestro sta dedinji tega mogočnega drevesa. Ne glede na plesen in gnilogo, ki nas obdaja, rastemo kot hrasti visoko in ponosno. Preživimo najhujše viharje  in se pnemo še bolj mogočno.

Ne daj se, verjemi vase. Ne pusti, da ti nalepijo nalepko krivde. Tako kot se ne pustim jaz. Zgleduj se po svoji starejši sestri, ki mirno prenaša zlobo svoje matere, ki ji – prvič v življenju – ne pusti niti več kot 14-dni jadrati z mano. Žal mi je, da sem vama izbral taki milenijski materi, katerih svet se žal vrti le okoli njiju dveh. Sram me je in nikoli se vama ne bom dovolj opravičil.

Ljuba hčer, vedi da boš pri meni vedno dobrodošla! Da bom vedno tvoj oče, tvoj zaščitnik, provider in učitelj – veliko več kot prijatelj.

Jadranje… Drugo leto, mogoče leto kasneje, če svet ne pade s tečajev in če bom dobro & spretno branil napade vajinih mater, bomo skupaj tu na jadrnici. Ti boš čebljala in se pogovarjala s sestro, ki te bo ljubila bolj kot kdorkoli od nas odraslih, žal prenašajočih svojo bolečino in strahove.
V tistem tednu, ki nam ga bo odmerilo sodišče bomo družina. S sestro ti bova pokazala, kako lepo je morje. Povedala ti bo o Maui-ju, ki se razjezi in dela valove. Pa o Moani, ki je vrnila zeleno srce morja  nazaj Tetidi. skupaj bomo iskali delfine in ko jih najdemo, občudovali njihovo igrivost pod premcem.
Kot sestra boš tudi ti spoznala eleganco drsenja in kako čutiš veter na koži. Kako ga zajezdiš in te odnese. Svobodo! Odgovornost za posadko, plovilo in zase. Odgovornost ki te polni in krepi, samozavedanje in s tem samozavest.
Počasi boš spoznala tudi  moč morja in neomajnost. Ugotovila, da so določene stvari absolutne in dokončne in jih še takšna interpretacija ne prepriča, zanika ali odpravi njihove posledice. Morje in jadra ti bodo v življenju dalo gotovosti vase in spretnost krmarjenja skozi viharje življenja.
Morje vzgaja: videla boš, da objava z malo lajki ni najhujša stvar na svetu.

Zato, vse najboljše za 6 majhnih svečk, draga hči!
S tvojo sestro te neskončno težko pričakujeva…

10 thoughts on “6 mesecev…”

  1. Razumem tvoje obcutke, ker imam podobno zgodbo. Po mojem delas prav in kar bi oce moral. Vztrajaj.

    Reply
  2. Ne bom se vmešavala v vajino zgodbo, je ne poznam, niti nimam pravice. Lahko pa povem, da me zelo srce boli za malo K.I. Nič ti nisem Andrej, a trpim s tabo (tudi s polsestrico, ki je še ni spoznala). Kot mamica dvema otrokoma, si ne predstavljam otrokoma in tudi očetu vzeti dragocen čas, ki že tako prehitro beži, otroci pa prehitro odraščajo.
    Se vprašam kaj bo rekla na mamina dejanja, ko odraste. Izid najbrž ne bo dober. Škoda, da se ne zaveda, da jo lahko zaradi tega izgubi.
    Vse dobro želim deklici in upam, da spozna še drugi del družine, ki je prav tako zelo pomemben v vsakem obdobju odraščanja.

    Lp, Nina

    Reply
  3. ceprav me he vmes “ovira pri karieri” dodobra nasmejala, sn mel na koncu solzne oci. go for her, go for them. zelim Vam fso sreco, znanje, motivacijo, zeljo po boju z “Goljatom” in nenazadnje koncni uspeh, ki pomeni LE eno, (skupno) skrbnistvo.

    veliko ugodnega vetra in mirno morje. lp, L.

    ps: mislim, da nam je na koncu fseeem takim fotrom zal, da smo izbrali take “maternice,” s puhlimi glavami.

    Reply
      • Ne razumem. Kako, na podlagi česa se onemogoča stik? Zakaj CSD v takih primerih ne omogoči stika pod nadzorovanimi pogoji? Zakaj in kako CSD in sodišče upravičita tako dolgo onemogočanje stikov očetom? Poznam primer ko je oče po skoraj dveh letih prišel do stika s svojim otrokom, ampak ne razumem kako je to sploh možno. Dokler no neke razsodbe sodišča kdo bo skrbnik do otroka, bi sodišče in CSD morala omogočiti otroku stik z obema staršema…

        Reply
        • Enostavno,
          * ko je rodila me ni vpisala kot očeta. +14dni čakanja da vpiše in dobim pravico tožiti na ugotovitev očetovstva
          * tožba na ugotovitev očetovstva, cca +60 dni
          * institut za sodno medicino dela teste samo 1x mesečno: +25 dni čakanja
          * rezultati preko sodišča: + 20 dni
          in tako čakaš…

          Reply
  4. Po Svetem pismu “Bog, odpusti jim, saj ne vejo kaj delajo”. Bog, če ta res je, tega primera ne razume, ali pa mi Boga ne razumemo. Naj vsaj punčki prizanese. Vredna je iskrene ljubezni.

    Reply

Leave a Comment