Po treh letih mukotrpnega iskanja identitete za multimedijo se moderna beseda spreminja v konkretno uporabno zadevo. Ob predstavitvi mulitmedijseka računalnika (ki vsebuje v najenostavnejši različici zvočno kartico in CD-ROM enoto) se je računalniški svet strinjal, da predstavlja multimedija nujno evolucijo v pojmovanju osbenega računalnika. Obstajala je le ena težava: nihče ni vedel, zakaj naj bi se računalnik, ki predvaja zvok kakovosti hišnega HiFija, ima dostop do 650 MB knjižnice podatkov in lahko celo predvaja videoposnetke, uporabljal. @eleznina, sposobna vsega tega, je tako največrat ostala neopažena, njeno uporabnost pa so izrabljali večinoma le za računalniške igrice.
Druga multimedijska revolucija, se je v nasprotju s prvo, zgodila precej tiho, skoraj neopazno. Njeno bistvo pa ne leži v strojni opremi ampak ima strogo programski značaj. Programske hiše so začele pisati pakete, ki izkoriščajo potenciale, ki jih multimedijski računalnik ponuja.
Prve so se začele pojavljati enciklopedije. Uporaba multimedijskega računalnika doda navadno dolgočasni vsebini novo življenje. Poleg znanih prednosti elektronskega zapisa (iskanje, takojšnji in hierarhični dostop) multimedijske enciklopedije uporabnikom ponujajo kvalitativni preskok. Ko se tiskane enciklopedije ustavijo pri shemah in slikah, multimedijske enciklopedije ponudijo več. Namesto shem animiracije (npr. shemo fotosinteze v “navadni” enciklopediji nadomešča risanka, ki nazorneje razloži potek) in namesto slik – videoposnetki. Vse skupaj začinjeno z zvoki in razlagami. Najboljši multimedijski enciklopediji ta hip sta Compton Multimedia Encyclopedia in Microsoft Encarta 95. Poleg splošnih enciklopedij (tipa Slovencem znane Sove) pa se pojavljajo tudi specialne enciklopedije, ki pokrivajo točno določeno temo in pravzaprav zlahka nadomeščajo knjige. Primeri takšnih enciklopedij so Space Travel in Microsoft Wildlife, ki “bralca” popeljeta v vesolje oziroma v savano. Hit prejšnjega leta so bili dinozavri, ki niso neopaženi tudi v računalništvu. Znova, kjer se navadna knjiga ustavi pri sliki, program ponudi animacijo. Nekaj je celo takih, ki se po kakovosti lahko kosajo s filmom Jurassic Park.
Ne le referenčno založništvo, tudi druge vrste založništva doživljajo novo mladost v izdajanju bogatih medijev (rich media publishing splošno ime za multimedijski založništvo). Največji vpliv bodo multimediji verjetno imeli na izobraževanje. Računalniško podrpto učenje je zabavno in zelo učinkovito. Več o tem pa naslednjič.
Namesto sklepne besede: kako pomemben je trg multimedijev priča tudi podatek, da bo programski gigant Microsoft v letu 95 izdal kar 66 multimedijskih naslovov, oziroma več kot enega na teden. In verjetno ne bo dolgo, pa bo Microsoft ena največjih založniških hiš na svetu.
Andrej Mertelj