Jani na Dnevniku sem obljubil dnevnik. »Ponedeljek se najprej predstavi pravi, nato pa opiši, kaj se ti dogaja« pravi. Ok.
Rojen 1970, z IT-jem se preživljam od 14 leta. Zadnjih 17 let na polno v poslovni informatiki. Datalab zaposluje preko 200 ljudi ter več kot tisoč neodvisnih sodelavcev v 9 državah, letos odpiramo še najmanj dve. Sem izvršni direktor in poizkušam resno & odgovorno opravljati svojo službo. Poizkušam biti konstruktivni državljan in sem ktiven v nacionalnih in evropskih delovnih telesih. Več kot 7 let sem bil predsednik Združenja za informacijsko tehnologijo pri GZS a sem letos zaradi nestrinjanja z lahkotnim obravnavanjem priporočil EK odstopil. V življenju sem videl in izkusil dovolj, da sem precej ciničen. Glede na dejstvo, da sem vse to preživel pa se upam da se mi občasna arogantnost delno oprosti. Razumem 13 jezikov, govorim jih 10. Vozim deset let star A6 in raje investiram v intelektualno lastnino kot konfekcijo ali restavracije.
Ponedeljek, 20.1.14 – Ljubljana
Zbudim se ob 0800. Odgovarjam na maile, oblačim hčerko in umivam zobe. Multitasking nam je informatikom normalen način bivanja.
0900 imam napovedan sestanek za pripravo na evropski projekt podatkovnega rudarjenja, a do njega ne pridem, ker začnejo deževati urgence. Tipičen »manic Monday«.
Ob 1000 sestanek glede zaokrožanja. V maloprodaji se cene računajo skupaj z davkom, v veleprodaji brez. Ker so vmes zaokrožitve so kompromisi nujni. Združujemo naš PANTHEON z programom NoviPos, ki smo ga kupili marca 2013 pa je potrebno zagotoviti poenoteno delovanje.
1030 sestanek z ekipo za kadrovski modul. Razvili smo aplikacijo za spremljanje potnih nalogov na mobilniku in je pred tem, da jo začnemo prodajati. Pri izgradnji procesa za nakup in aktivacijo naletimo na večji problem v zasnovi programa. Izvira izpred osmih let, reševanje pa zaradi količine naštrikane kode nad njim in potrebe po vzdrževanju združljivosti s prejšnjimi verzijami ni prav enostavno.
1145 sestanek z Mirjam, vodjo Datalab Akademije in ekipo iz marketinga. Tema: letošnja PANTHEON konferenca, kjer preko 300 udeležencem predstavimo trende v poslovni informatiki. Organizacija preko dvajsetih predavanj je precejšen podvig.
1230 grem na kosilo in med kosilom odgovorim na nabirajoče se maile.
1300 Skype videokonferenca z Danskim podjetjem, članom našega raziskovalnega konzorcija, ki je zašlo v finančne težave. Tehnologija je kruta ljubica in ob nepazljivosti hitro ugrizne.
1400 sestanek s Telekom Slovenije. Pregledamo procese vključevanja naročnikov v PANTHEON oblak, preigramo možne dodatne ponudbe in navezave paketov. Dve izredno zanimivi ideji za srednjeročno poslovanje.
1500 sestanek pri odvetnikih. Predmet – tožba partnerja, ki je prodajal naše licence brez da bi jih tudi kupil od nas. Temu pravimo piratstvo in pri teh smo ga našli že leta 2003 a ker so plačali kazen in oblubili da nikoli več, smo nadaljevali. Leta 2007 se je zgodba ponovila, zato smo prekinili pogodbo. Oni so vložili tožbo na izgubljen dobiček. Česarkoli se v postopku dotaknemo, smrdi. Samo en primer: cenilec ocenjuje, da bi njihov prihodek v letih 2008-2012 rastel enako kot prej in recimo krize sploh ne upošteva. Takih nebuloz je še čuda mnogo. Ni čudno, da sem pred kakim letom predsedniku sodišča, ko so se hvalili s svojimi dosežki, zabrusil da vodi bordel in da v gospodarstvu ne bi preživel noben direktor, ki ima zadovoljstvo kupcev med 20-30% (delež Slovencev, ki verjame v pravosodje).
1730 skype konferenca z Albanskim direktorjem, ki je imel kadrovski incident v pisarni.
1815 pridem domov. Čas za hčerko, ki me vidi bistveno premalo. Zato je slot od šestih do devetih zvečer samo njen.
2100 tamala spi in lahko se lotim vsega, za kar čez dan ni bilo časa. Med dnevom uspem odgovoriti samo na transakcijske maile. Karkoli zahteva več kot 15 minut dela ali premisleka rešujem ponoči, kjer je moten manj in glava bolj skoncentrirana. Napišem povzetek strategije za digitalizacijo kmetijskih registrov. Dopolnim komentirano pogodbo o prevzemu sorodnega podjetja. Naredim poročilo o incidentu v Albaniji za nadzorni svet in švicarske solastnike. Napišem predlog sodelovanja dvema podjetjema na Hrvaškem. Zaključim okrog 0130.
Torek, 21.1.2014 – Pazin, Koper
Vstajanje ob 0800. Jutranji ritual – kratka verzija. Brez pretiranega hedonizma pod toplim tušem. Zbudim hčerko – najraje tako, da se zbudi z nasmehom. Skupaj pojemo in potem gresta z mamico v vrtec. Ostanem sam, ob zajtrku preberem še spletne novice in nočne maile.
0915 v avto in v Pazin. Sodišče. Stranka, ki toži zaradi neimplementiranosti PANTHEON-a in posledičnih stroškov. Pri čemer je 7 mesecev pisala opis svojih procesov, ki bi jih po pogodbi morala naresti v 14 dneh. Ki je pred nami zamenjala že dva sistema in za nami še enega. Ki ti na začetku pove, da »mi imamo procese zelo prilagojene našemu poslovanju«. V 99% primerov to pomeni, da pametujejo tam, kjer ni potrebno ali pa da v podjetju ni discipline, da bi se uvedle dobre prakse. Pri implementaciji informacijskih sistemov je dobro poslušati na začetku in pametovati na koncu. Podjetja so namreč 93% enaka: kupujejo, prodajajo, izplačujejo plače in delajo bilance. Zato je najbolj pametno, vzeti neštetoktrat preizkušene in potrjene standardne procese, jih vpeljati, nato pa budget za prilagajanje vložiti tja, kjer dejansko pomaga podjetju poslovati bolje. Če pa imaš »pametno« računodkinjo, ki je povrh vsega še šefova žena, ki o računovodstvu ve toliko kot jaz o renesančnih slikarjih, in ki 40% predvidenega implementacijskega budgeta porabi za oblikovanje konto kartice… Ne vem zakaj nas klienti najemajo za svetovanje, če so potem najpametnejši in ne poslušajo nič. Tožba se vleče od sredine 2010 in mislim, da bo trajalo še kake pol leta, čeprav ima Hrvaška po mojem mnenju od vseh bivših republik še najučinkovitejši pravosodni sistem.
Ne maram izgubljati časa, še manj denarja in tole balkansko pravosodje ki zastruplja ex-YU države je ruleta: nepredvidljivi rezultati ubijajo podjetništvo, vlečenje tožb pomeni neiztožljive dolžnike, ponavadi pa še popolnoma iracionalni akterji.
V prihodnosti nas verjetno čaka še farsa z MC ii d.o.o. – konkurenčnim podjetjem ki se je po odpovedi vseh zaposlenih obrnilo na nas za zagotavljanje pogodbene podpore in prehoda uporabnikov. Zakaj farsa? Zaposlenim so zamujale plače. Neopravičljivo, vendar delno tudi razumljivo – zaradi nedokončanja projektov ni bilo pritoka denarja, podjetje pa je z investicijo porabilo akumulacijo. Do tu vse ok. Zato se zaposleni dogovorijo, ustanovijo podjetje, dajo odpoved iz krivdnih razlogov na strani podjetja, vložijo tožbe za stečaj – stečajni razlog insolventnost zaradi obveznosti iz naslova plačila odpravnine iz krivdne odpovedi. Trda taktika ampak še vedno v mejah zakona – če je bil postopek odpovedi spoštovan. A hkrati pošljejo vsem MC uporabnikom dopis, da lahko novoustanovljeno podjetje prevzame vzdrževanje računalniškega sistema in to celo za nižjo ceno, kot je to delal MC. Če bi MC šel v stečaj, bodo avtorske pravice po pogodbah prešle na kupce – zato se počutijo precej varne. Glede na dolgoletno doktrino, da so produkcijska sredstva last delavcev se jim postopek take »nacionalizacije« intelektualnega premoženja verjetno ne zdi niti pretirano sporen. A MC ne gre takoj v stečaj, avtorske pravice ne preidejo na kupce, sprememba DDV pa zahteva popravek. Težava. Prepričajo uporabnike da jim dajo dostop do sistema in ga popravijo. Vendar pa s tem v sostorilstvo z namenom pridobitve velike materialne koristi zapletejo še uporabnike. No, pa da vidimo kako bo slovensko pravosodje rešilo tole kolobocijo.
1600 grem do prijatelja vinarja v Koper. Debata – kmetijsko računovodstvo. Banka mu že n-ti dan odpira poslovni račun in se na veliko posvetuje kako ga prenesti iz zasebnega – kmečkega. Ponovno mu zabičam, da naj naredi popis osnovnih sredstev za otvoritveno bilanco in da naj zbere račune ali zapiše vsa vlaganja vanje (npr. večji servis traktorja pred dobrim letom je le-temu bistveno dvignil amortizirano vrednost). Informacije iz osnov računovodstva ki pa jih kmetje očitno težko pridobijo. Napotim ga na naš kmetijski forum na spletni strani. Res upam da zaživi!
Doma sem ob 1820. Pojemo večerjo skupaj, nato skopam vreščeč in smejoč se podmladek. Slabo uro se še igrava z lutkami, nato pa borbe za uspavanje. Ostanem z njo in jo držim za roko, dokler ne zaspi.
2045 dobri dve uri mailov in pregledovanja pogodb. Nato še kake pol ure branja na spletu. Premalo berem zadnji čas. Začne me zebsti – odkar v hiši vlada otrok kadim&delam v garaži – zato se počasi spravim v posteljo.
Sreda, 22.1.2014 – Zuerich
Vstajanje 0500. Ob 0630 na Brniku, hitro še osveževanje epošte za obdelavo na letalu in že letim proti Zurichu. Ko pristanemo se spustim za dve nadstropji do lokalnega vlaka in čez dobre pol ure sem na sestanku v Paeffikonu (SZ).
Skupaj s švicarskim podjetjem smo solastniki Datalab Albanije in se pripravljamo na odprtje Romunije. Prvi sestanek: zaključni pogovori za ustanovitev Datalab-a v Švici. O tem kako drugačno je poslovno okolje tam ne bi izgubljal besed. Mirno. Sproščeno. Vse se da. Prejšnjič smo se dobili tudi s predstavniki kantonalne vlade – prvo vprašanje, »gospod Mehrtel, kako vam lahko pomagamo?«. Naslednjemu »Koliko delovnih mest boste ustvarili?« sledi še »Kaj pričakujete od nas?«. Precej. In jim to tudi povem. Danes odvetniki že pridejo nazaj z njihovimi odgovori. Simpatično. Zelo simpatično.
Kosilo v gostilni ob jezeru in debatiranje strategije v Albaniji in Romuniji. Deci juhe: 6€, klobasica s pirejem 18.5€ pa nisem preveč sit – se bo bolje razmišljajo. Popoldne najprej predstavitev komplementarnega podjetja ki se ukvarja s kmetijstvom v Južni afriki. Zanimive ideje, super potencialne integracije, možnost graditve dobrega ekosistema. Z njimi so njihovi investitorji. Nemci. Private equity. Superlikvidni kot celotno nemškogovoreče področje. Ki pa na žalost vlagajo samo v nemško govoreče področje, »ki mu njihovi vlagatelji, bogate Hilde in Hansi, edinemu zaupajo. Deutschland ist gut, Schweiz natuerliech – versteht sich von selbst und mit Oesterreich geht auch noch«. Par dobrih idej kako bi se dalo strukturirati kak SPV ki bi vlagal v kmetijsko informatiko.
1825 – Mailsync. Andreas nas pelje na letališče. Med potjo debata o napredovanju romunske lokalizacije. Menjamo prevajalni sistem za softver in prihaja do nesinhroniziranosti prevodov, a imajo Leander in fantje stvari pod kontrolo. Upam. Na avtomatizaciji »nočne proizvodnje«, ki vsako noč poskrbi za izdelavo novih verzij PANTHEON-a in njihovo testiranje, so dosegli hude napredke. Iz 7h translate/compile/build smo na 2h in bomo še skrajšali. Tudi nova verzija avtotestnega sistema (PANTHEON je prekompleksen, da bi ga stestirali ročno, zato namesto nas po programu klika računalnik sam in preverja če dobiva pravilne rezultate) kaže da bomo lahko v kratkem prešli nanjo in skrajšali še čas testiranja. Kratki časi proizvodnje & testiranja = hitri odzivni časi + možnost skaliranja. Ko prerasteš startup fazo se začneš ubadati s čisto drugačnimi problemi 😉
1930 na letališču še kratek sestanek s prijateljem, ki dela v enem največjih podjetij naše branže. Iz rokava strese par nasvetov / drugačnih pogledov.
2015 checkin, pol ure za oddelat maile – sovražim letališča brez wirelessa. Med vkrcavanjem in poletanjem se prenosnik malo ohladi. Maili na letalu. Tile maili postajajo pri povprečno 120 / dan (brez spama!) že prav tiranija. Od tega polovico neselektivnega dodajanja »v vednost« in »odgovori vsem«. Sem popolnoma netoleranten in če me kaka diskusijska skupina preveč nadleguje zelo zoprno zarenčim. Brez zamere – ampak nehajte delati z mojim »inbox časom« kot svinja z mehom. Pomislite, ali je res potrebno vsem vedeti da … preden stisnete Pošlji!
2200 Pristanek. Organizacijo boardinga na Brniku ne bom nikoli razumel. Bodisi avtobusi za 7.5 metrov ali pa non-schengen labirinti in grdo stopnišče. Tujcu pokažemo precej konfuzno prvo sliko naše države. Parkirni avtomat na Brniku ne sprejema kartic. Še dobro da je bankomat blizu. Vožnja domov.
Še maili. Par wordov in en excel. Skadim zadnjega za lahko noč in padem dol ob 0230.
Četrtek, 23.1.2014 – Ljubljana, Skopje
- Budilka – zoprno. Snooze 10 min. Nisem v stanju vstati. 0710. Malo bolje. Ok Mertelj, gremo.
0800 snemanje z RTV Slovenije za Tarčo. Tema nagrajevanje z delnicami, variabilne plače. Težka tema. Kako motivirati ljudi v deželi, ki svoje inženirje samo v davčni politiki tretira kot elito družbe? Ampak mi je z veseljem govoriti o tem.
Prvič – ker sem ponosen na to, kar smo dosegli. Od garaže do borze in > 18% firme v delavskem solastništvu. Prvi in edini v Sloveniji z delniškim nagrajevanjem. Zelo rad bi ga še pojačal in upal sem, da bodo preteklo leto hčerke prišle na delniški vlak. Ampak dobički so bili zaradi konkurenčnih pritiskov na prodajne cene preveliki zato ni ostalo kaj pretirano za deliti. Matična družba je bila cca na planu s stroški bistveno pod planiranimi – rezultat cca 1.6% lastništva podjetja gre zaposlenim. Nice J
Drugič – ker je vedenje o takih možnostih potrebno širiti. Premalo je zavedanja v gospodarstvu in preveč je izpostavljen samo nasproten primer – ko je tajkun* večal svoj delež na račun zaposlenih. Oče se šali, da zadnje čase ne more niti prižgat televizije ne da bi mene gledal. Jaz pa preštevam sekunde prime-time TV-ja kjer se kaže Datalab-ov znak. Se mi zdi fair-deal: mediji dobijo odkrito mnenje, ki ga želijo slišati, mi pa vidnost. Vlaganje v majice, puloverje & podobno se poleg zavedanja da si del ekipe izplača tudi s čisto marketinške strani.
0830 nadaljevanje reševanje zgrešenega designa v kadrovskem sistemu PANTHEON-a. Ni mi všeč predlagana rešitev. Porabi preveč prostora. Po pol ure neprijetno popenim soočen z: »je bilo vedno tako« odnosom, odgovori nepovezanimi z vprašanji ter nezadostnim premislekom o sekundarnih vplivih ali lastnostih podatkov v njih. Prevzame me nezadržna želja da bi zapustil sestanek. Žal ne gre. Enkrat smo že naredili »na polovico« in posledice trpimo sedaj. Imamo srečo, da imamo še eno priložnost da popravimo. Grem se ven spihat, pretehtam alternative. Vstopim, povem v katero smer naj naredijo. Je stopenjska rešitev, v vmesnem koraku imamo še šanso za preusmeritev, torej gremo. Dosti debat.
0915 sync-up z Brletom glede prodajnih strategij. Zelo vesel starega mačka ki se je pridružil (relativno) mlademu timu.
0945 sync-up z Lojzetom glede včerajšnjih sestankov in odprtih vprašanj.
1000 sestanek razvoja. Graf števila napak na verzijo lepo pada. Hvala za tvojo milost, Veliki programer. Število odprtih vprašanj kljub vsakoletnemu januarskemu porastu držimo na precej konstantnih nivojih. Nobeno vprašanje/predlog odprt več kot 4,5 mesece. Se da preživeti, porazdelitev starosti odprtih vprašanj ni za hvaljenje je pa kar dostojna. Časovno smo po planu.
1130 kosilo z Daretom glede odprtih vprašanj v razvoju. Pokaže mi rezultate testov za programerje in njihove cv-je. Zbir top-20 kar obeta. Na papirju precej izkušenj. Vendar pa testi razočarajo. Povprečno odgovorjenih pol vprašanj in to brez časovne omejitve. ???
1150-1400 vožnja na Brnik. Varnostni pregled na vkrcavanju je rutiniran balet gibov. Rame nazaj da pade plašč z njih, desna roka na blackberry in v kaseto z njim, leva istočasno odpre pas. Čevlji so »letalom prijazni« in vem da ne piskajo. Suknjič v kaseto, desna odpre torbo, leva ven vzame prenosnik. Nimam tekočin hvala, dva koraka brez piskanja – preizkušena »letalom prijazna obleka«. Dobre pol minute kasneje sem že pri carini. Maili na letališču – hvala bogu za FreeWiFi. V Skopje priletimo hitro.
Sašo me je prišel iskat na letališče. Zadolžen je za izgradnjo MK, BG, KS in AL trgov in kot bivši direktor Datalab.MK pomaga tem hčerkam. Prideva do pisarn, tam že čaka Irina, sedanja direktorica. Jutri nas čaka pregled sodelovanja z Makedonskim Telekomom, kjer skupaj ponujamo oblačno računovodstvo malim in srednjim podjetjem. Cilji so večinoma doseženi, definirati moramo prihodnost in manjše popravke.
1830 Ne maram hotelov. Preveč časa preživim v njih. Moj običajni hotel v Skopju je izgledal kot bolnica – pač je bil predelan iz bivše ginekološke(J) klinike. V bistvu material za dobre anekdote ampak ne hvala – zvočna izolacija je nikakršnja. Vesel da so mi našli »stan na dan« kot temu pravijo. Novo dvosobno stanovanje v bloku za 35€/noč. Razpakiram obleke in srajce da se ne zmečkajo. Odprem prenosnik. Outlook/Word/Excel/Adobe Reader. Tule je WiFi tako da lahko na kavču pišem ta dnevnik. Fino. Zoprno je le, ker ni minibar poln. Bi ga izropal arašidov & lešnikov & kokakole. Moj možgan rabi neznanske količine sladkorja.
Pogledam na uro – 0130. Pošljem dnevnik Jani. Že mislim iti spat pa začnem brati. 0430 -> off-line.
*tajkun: slovenski ex-partijski aparatčik, z izredno požrešnostjo, povprečno inteligenco, običajno brez hrbtenice, morale in samoohranitvenega nagona, ki se je po spletu okoliščin na pravem času znašel na vodilnem položaju v gospodarstvu s kupom pravih znancev. In popušil.
Petek, 24.1.14 – Skopje
0820 Zbujanje in počasno zaganjanje mašine. Mail + spletni tisk: 10 min za slovenske, 10 za Bloomberg, 5 min za Wired. Danes ko imam prvi sestanek kasneje si privoščim še Slo-tech in Techcrunch. Pod tuš, kravata in na taksi. V skopsko pisarno pridem pridem ob 0930.
Spet hitri sync mailov.- Datalab se prebuja. Jezus, kaksen lamer moraš bit, da imaš med službo čas za čivkanje ali fejsbukanje. Od vse te socialne časkradece krame se mi zdi česa vreden le blog. Premisliš, zapiseš kaj pametnega in to naj ostane zapomnjeno in vedno dostopno.
1000 medsebojno obveščanje z ministrstvom o zadnjih dogajanjih v makedonskem kmetijstvu. Rabijo sledljivost za dostop do trgov, imajo dve veliki tuji investiciji, statistični podatki so težko uporabni…. Poznano. Vpeljujejo nov program subvencij za kapitalske investicije ki ga bodo vezali na kmetijsko poročanje in dobre prakse v kmetijstvu, prebujajo se zadruge, …. Zelo zanimivo!
Z naše strani: novosti na meddržavni iniciativi za poenotenje in odprtje kmetijskih registrov. Greh je, da imajo države ogromno digitalnih podatkov, ki jih lahko kmetje uporabijo in s tem zmanjšajo čas svoje birokracije. A zaenkrat so te zbirke zaprte in se prepisujejo iz papirja v računalnik pa na papir pa v drug računalnik. Potratno – ni čudno da kmetje norijo. Ker države nimajo denarja je padla ideja o združevanju resursov in delitvi znanja. Sedaj že nekaj mesecev čakamo, ali bo Slovenija prevzela ponujeno iniciativo ali zaženemo tole v kaki drugi zainteresirani EU članici. Makedonci so malo nestrpni in žalosti me da se lahko le opravičujem.
1200 sestanek na Makedonskem Telekomu, kjer smo partnerji v oblačnem eRačunovodstvu. Pregledamo težave – večina pogodbenih odstopov je povezana s kvaliteto interneta in le četrtina s PANTHEONOm. Dogovorimo poseben team za hitro diagnostiko omrežja v takih primerih in prepričan sem, da bodo problemi odpravljeni. Vzrok so verjetno slabi spoji ali napačno konfigurirana mrežna oprema.
Začrtamo programe za motivacijo njihove prodajne službe in dogovorimo parametre za naslednje obdobje za marketing in delitev prihodkov. Najdemo še tri nadaljna področja sodelovanja, kjer lahko delamo upsell obstoječim ter še pomembneje – generiramo nove kupce. Zadovoljen.
1500 sestanek z Irino in Emo, vodjo ServiceDeska. Tema: avtomatizacija prodajnih in implementacijskih postopkov. Klientu želimo že v fazi ponudbe pokazati projekt, dvigniti profesionalnost, poskrbeti za večjo preglednost vpeljave in sprotno, avtomatizirano poročanje. Kar bo prihranilo vsaj 30% časa za papirologijo podpore. Poleg tega računamo na zmanjšanje napetosti, ki so logične, če klienta nepravočasno ali nepravilno obveščas o tem, kako napreduje njegova investicija.
1800 Dobim email od Lojzeta. Delnica je danes zrasla za 16% na 2.9€. Zadnje leto in pol solidno in konstantno rastemo s simpatičnimi trgovalnimi volumni – celo v tej lokalni borzni suši in nelikvidnosti. Če se odo zvezde poklopile bomo eksplodirali. Do apartmaja, pod tuš, na after-work v Štalo (simpaticen skopski lokal).. Desetina zanimivih ljudi, kar nekaj jih poznam.
Ob 2000 pobegnem na skype s hčerko. Upam da bo v nedeljo v Ljubljani sneg in se bova lahko tudi midva kepala. Ker sem že za racunalnikom uredim še zapisnike današnjih sestankov.
Med prejeto pošto vidim tudi odgovor na včeraj na GZS poslano pobudo za hitro dopolnitev Pametne specializacije, od katere je odvisno, ali nam bo EU v 2014-20 dala denar ali ne. Slabo zgleda. Nebuloze. Tiščati glavo v pesek in trditi, da prevzemaš odgovornosti. Kar me v danem trenutku sploh ne zanima – rad bi le, da se urejanje tega dokumenta na podlagi komentarjev EK že enkrat naredi tako, da bo ocena pozitivna. Hm. Bojim se, da se ne zavedajo, da tiščanje glave v pesek pomeni, da imaš rit v zraku in kar kliče po šeškanju. Mislim da nas bo še precej peklo, preden bo tole poglavje zaprto.
2330 kliče ekipa. Mah, saj je res petek in Skopje je prijazno mesto. Znanec iz Beograda je odprl kopijo svojega kluba tudi tu in gremo pogledat. Ob 0240 zaključujem pisanje tega dnevnika na blackberryju v klubu. Neverjetno, koliko stvari v življenju sem domislil ali finaliziral v zgodnjih jutranjih urah na kakšnem mestu z zelo glasno glasbo. Pogresal bom tole čudovito tipkovnico. BB je telefon za cestne bojevnike, ostalo so igrače za gledat slikce. Napisat današnji dnevnik na touchscreen bi bila morija 🙂
0300 se vrnem domov in naredim napako – odprem prenosnik. Berem do 0430.
Sobota, 25.1.14 – Skopje, Ljubljana
Zbudim se ob 0930. Luksuz. Tuš, nato na sestanek v pisarno. S Sašom podrobna debata o trgih, ki jih pokriva.
Albanija ima otroške bolezni. Interesa za PANTHEON je precej a se prodaja zelo počasi zaključuje. Značilnost lokalnega trga in nespretnost naše prodajne ekipe tam. V glavi izračunam potrebe po obratnem kapitalu in ugotovim, da ne bo zneslo. S Sašotom izoblikujeva program za naprej, ki vsebuje tudi predlagano dokapitalizacijo v višini 20,000€. Prav kapitalske ustreznosti so tiste, ki običajno pokopljejo pohod podjetja v tujino. Vedno se zgodi kaj nepredvidenega in potrebuješ rezervo. Če jo nimaš, potem lahko le gledaš, kako se na 90% postavljena investicija sesuva brez rezultatov in pogosto potegne za sabo v brezno tudi matično podjetje. Skoraj 20 let pozorno opazujem srednja in mala podjetja v regiji in takih zgodb sem videl nešteto. Naučil sem se par enostavnih pravil: na Balkanu so vsi v sorodu, zato se je lokalca z zvezami v vladi prej-kot-ne za izogibati kot pa graditi uspeh podjetja na obljubah; rabiš med 50-150% več kapitala in trajalo bo 2-5x več časa kot so kazale začetne ocene; balkanski moški so uporabni večinoma samo v prodaji, ostala dela pa zaupaj ženskam. Sploh tista, kjer je potrebna vztrajnost in natančnost.
Na Kosovu smo dobili še dve novi partnerski podjetji in počasi mreža dobiva obliko in težo. Naš prvotni trg podjetij v mešanem lastništvu počasi odpiramo tudi na domače firme. Imamo nekaj idej, kako revolucionirati situacijo a bomo še malo počakali. Trg je premajhen, da bi hranil razvoj resnega konkurenta, bistveno premajhen za resno prisotnost kateregakoli velikega igralca in zato lahko zelo preudarno porabljamo moči.
Bolgarija bi morala zaposlovati v prodaji, a lokalni partner tega ni naredil. Vprašam po razlogih in predelava scenarije. Skličeva urgentni sestanek nadzornega sveta Datalab BG. Premisliva »oblačno« strategijo z lokalnim telekomom. Definirava strategijo kreiranja trga kmetijskega računovodstva. Bolgarija je precej ruralna država in si obetamo hiter prevzem tega trga, saj konkurence skorajda ni.
Hecno, si iz države, za katero 90% svetovnega prebivalstva sploh ni slišalo. Kapitalsko podhranjen, majhen,… a kljub temu je Datalab za lokalno konkurenco podobno grozeč, kot so Microsoft, Google in Oracle za nas. Desetletje sem razmišljal o tem konfliktu – o etiki in morali ekonomije obsega, prevzemov in konsolidaciji trga. Kako živeti sam s sabo ko se svet spremeni iz borbe proti velikanom v takega, kjer si velikan ti. En od rezultatov tega razmišljanja je iniciativa PartnerFromCompetitor, ki smo jo začeli pred kakimi sedmimi leti. Ideja je preprosta: združevanje partnerjev v ekosistem, ki skupaj razvija osnovno programje, združuje svoje tržne deleže in ima tako poenotene procese, da navzen deluje in vzbuja zaupanje kot eno.
Poleg ideje, ambicije, produkta, pravil obnašanja in procesov potrebuješ tudi mehanizem za finančno stimulacijo. Zato smo javna delniška družba in kotiramo na borzi. Ob priključitvi dovčerajšnji konkurent dobi delnice združbe in tako kapitalizira tako dosedanje delo kot potencial, ki je nastal zaradi njegove priključitve. Jezi me, ker se spet pokaže, da nihče ni prerok v svoji deželi. V vseh državah žanjemo zanimanje in rezultate. Nasprotno pa me v Sloveniji več popolnoma bankrotiranih konkurentov, ki jim še edino premoženje – bazo strank – odnaša njihova nezmožnost ali stečaji in zunanje okoliščine. Ko telefoniraš in predlagaš pa slišiš zgodbo, s katero podjetnik prepričuje samega sebe, kako je vse v najlepšem redu. Slovenci se očitno kot odgovor na nevihte obrnemo v čakanje na mesijo, Marijo ali pa v zadnjem času na investitorja/banko, ki se bo iz višav milostno ozrl na nas, prepoznal kako smo dobri in luštni, ter sprožil odrešujoč čudež. Očitno bom moral še bolj spremeniti okolje.
Romunija gre po planu. Makedonija ga presega.
1230 Prekoračila sva načrtovan čas in z Irino se dogovorim, da greva skupaj na delovno kosilo. To mi omogoči da skočim do Jumbota – lokalne otroške opremljevalnice kjer so cene med 30-50% slovenskih. Kar vedno poskrbi za obilico smeha, saj vidiš na letališču cel kup kolegov »so golemata kesa« igračk. Ugotovim da je med shoppingom težko obdržati temo pogovora zato prekineva, v parih minutah je spisek večinoma nabran in greva na kosilo.
Najprej predebatirava organizacijo prodaje, kadrovske rošade – tudi tam mladi pospešeno odhajajo v tujino, podporo Telekomovi prodaji in akcijski plan kolegice Ivane, ki v Datalab MK prevzema kmetijski sektor. Narediva oceno ciljev. 1430 me pripelje na letališče, check-in ter poznan balet. Pred boardingom uredim še tale dnevnik.
1545 na letalu se mi ne da pisati in preberem Wall Street Journal. Bistveno raje kot domači tisk. Vse do lani novembra sem vedno z veseljem prihajal v Slovenijo, takrat pa sem prvič ob vračanju občutil tesnobo in neprijetnost. Omenil prijatelju, prav tako cestnemu bojevniku in nisem bil presenečen, ko mi je priznal podobno: »sem slišal poročila v taksiju in se želel obrniti«.
1740 pridem domov, hčerka nori ko vidi rožnati skiro. Avta še ni od mehanika. Zoprno. Kličem ga a se mi ne javi. Sem mislil da bom dal tamalo spat in do kolega – očitno ne bo nič od tega. Zaspim cca 0100. Gremo napolnit akumulatorje, naslednji teden bo spet dinamičen.