(prvi članek F-Male, ki je začela pisati za Joker z mojo vzpodbudo. Rdeče so moji editi)
No, pa je mesec spet naokoli, poštarji so z večjo ali manjšo zamudo prinesli tegale Jokerčka. V bojnih položajih za velikimi s peskom zapolnjenimi vrečami se že skrivajo volkodlaki, na drugi strani so na strateško postavljenem špičastem poligonu zasidrane vampirke. Ne ve se čemu so v popolni borbeni pripravljenosti, vendar ptički na strehah mimostoječih dreves veselo šepetajo o nekaki bitki med spoloma, o prevladi nad računalniki. ‘Hmmm, zanimivo’ pomislim in že poči prvi besedni dvoboj, prvo prepričevanje in prvi udarec volkodlaški samohvalni lažnivosti s strani neke mlade nadobudne vampirke. Iz vampirkodlajščine si lahko spodaj preberete približen simultani prevod tega strašnega monologa.
Simultan prevod je vedno prevod govorjene besede v govorjeno besedo, torej tolmačenje. Če pa pišeš, stvar torej ne more biti simultana J
PISI MEDNASLOVE
Prejšnjega lepega nedavnega popoldneva, ko sem uspešno preživela še en šolsko obarvan petkov dopoldan, s primesmi treh ur še po opoldnevu (jah, težko je dijaško življenje mlade vampirke) in ko sem se uspešno pripeljala domov, me je le tu čakalo prijetno presenečenje. Ob pogledu na svojo pisalno mizo, ki sicer služi vsemu drugemu razen pisanju, sem opazila nekaj novosti. Kot prvo, sta bila na podaljšku omenjene mize ne eden, ampak kar dva računalnika. Ohoho, moj očka predragi volkodlaški se je končno spomnil mi prinesti nekaj močnejšega od triosemšestke, ki je do sedaj grela levi kot podaljška mize. Kaj mislite, za koliko se mi je upgradal computer? Sem dobila p100, p133 ali p200MMX? No ja, branila se ne bi nobenega od naštetih, kajti čakala me je ena 486, DX2 se mi zdi, z dodatki kot so zvočna kartica, 16 RAM-a in CD-ROM.
In vesela sem bila tako, da se pravzaprav sploh ne da opisati z besedami (saj veste, očki sebi nabavijo taprave mašince, nam otrokom bogim pa oddajo svoje prejšnje zastarele zadevce). No ja, toda takoj je nastal problem. Potrebno je bilo zamenjati oz. v 486 vstaviti moj trdi disk (HD). Hm, no problemos? Za moški del res, kaj pa za ženski?
V razredu imam 23 vampirskih deklet, ki kot prvo sploh niso imele pojma kaj je to HD in potemtakem bi mi verjeli, če brez praktičnega preizkusa povem, da ga tudi zamenjati ne bi znale, saj računalnika od znotraj še niso videle (še od zunaj le parkrat). Pa so se le opogumila tri, ki so (smo) vedela, kaj je to HD, vendar sta se dve odrekli preizkušnji z vstavljanjem diska v računalnik, potem ko sta videli vse žičke in ploščice (beri: čipe, kartice, vezja…) v notranjosti, češ ‘bom še kaj pokvarila’.
Ja, kaj pa tretja? Moja malenkost ni le enkrat videla notranjosti te vsemogočne zadevice in mi te stvari niso tuje, pa vendar diska (ali česa drugega) sploh še nikoli nisem vtikala v računalnik . Izziv? A seveda. Mojemu predragemu fantu, ki je btw. računalničar in je pravzaprav kriv za moje zanimanje za računalništvo, ter vse kar spada zraven, se je kar nasmejalo. Saj poznate tisti rek ‘Le čevlje sodi naj kopitar’, ki pa je njegov pogosto izgovorjeni stavek, ko beseda nanese na digitalne hišne ljubljenčke.
Pod budnim očesom njega in mojega patervolkodlaka sem strokovno odprla pokrov in se znašla pred neko čudno zmešnjavo, ki je nisem bila vajena iz mojega starega računalnika. Naj se hm.. ‘pohvalim’ da mi je trajalo kar nekaj časa, preden sem v tej čudni škatli našla prostor kamor se vtakne disk. Pa še potem sem trdino nekam nespretno notri vtaknila, da se je zaskočila. Ups…
BEMTI POTEM, POTEM, POTEM, POTEM….
Zaprosim za pomoč omenjena volkodlaka. Ko sem po njunih navodilih obračala in vlekla tisti nebogljeni ničesar krivi diskič dokler ga nisem končno uspela pravilno pritrditi z vijaki (po eni uri mučenja. O ja! 🙂 Pa še kabel, ni problema. A kaj ko je bil kabel popolnoma napačno montiran, ob čemer se je moj predragi le smejal in nad mano popolnoma obupal. Za kazen je moral on spedenat zadevo, tako da je delala.
Sedaj, ko je disk usposobljen, je treba ponovno naložiti Okna95. Zopet sem bila (pre)pametna, ter želela narediti vse sama. Grem in si inštaliram winse z obupnimi pomanjklivostmi. Jah, športna smola. Za kazen sem bila potem celo noč brez usposobljenega računalnika in še ircati nisem mogla.
Žive duše ni ganilo moje ubogo hlipanje da bi prišla na pomoč. Groza, verjemite mi. Kjub vsemu, da imam verjetno veliko več pojma o računalniških zadevah, kot velika večina vampirskih deklet, nisem ustvarjena za tehnične zadeve(najbolje, da ostanem pri lesenem račununalniku :)). Madonca, že inštalacija winsov mi je delala težave, kaj bi bilo potem s čim bolj zapletenim?
SUNCE, SPET DESCE PONIZUJES, MATR TI J
Nauk te smešne, neverjetne a realne zgodbice sem potem morala izluščiti sama in težko verjamem, da ga je razumel tudi kakšen vokodlak. Pa vendar, kaj je hotela povedati ta feministično usmerjena mlada vampirka?
Večina ženskih vampirkic nima pojma o najosnovnejših računalniških stvareh, tiste pa, ki so jim osnove jasne, imajo druge probleme, ki jim brez vaše pomoči, dragi volkodlaki, niso kos. Čemu pa je tako? Zakaj delujemo ženske tako nesposobne za računalnike? No, če bi nadaljevala razmišljanje naprej, si postavila nekaj vprašanj in nanje seveda tudi odgovorila, oz. vsaj poizkusila, bi napisala naslednje…
Veliko pripadnic nežnejšega spola , že če jim omenite računalnike, enostavno zavije z očmi se obrne stran in si začne momljati ‘o ne že spet’. Temu lahko pripišemo logično razlago, ki temelji na dejstvu, da ženske ne uporabljamo teh zadev tako pogosto (se raje igramo s punčkami), kot to počnete moški . Morda je to v naši naravi, morda v vzgoji, vendar je ena stvar definitivna: ženske sto odstotno nismo ustvajene za tehnične zadeve. Naš namen pa je , da to spremenimo, ter iz naših pojav izbijemo to vsesplošno podobo ‘ženska za compom= kriza’.
Zakaj nimamo pojma?
Ker smo ženske. Preprosto in jasno povedano. Moška ideja pravzaprav, pa smo ženske začele verjeti vanjo in zgodilo se je kar se pač je. Sicer se pa vse več žena odloča za upor temu vsesplošnemu mnenju, ter se vztrajno uči računalniških operacijskih procesov in programov, kakor tudi reševanja težav malo bolj tehnične narave. Računalnik pa je zapleten tehnični pripomoček, ki zahteva še kaj več, kot le žilice za nakupovanje in opravljanje. Zategadelj se obračamo na vas, dragi moški, ki pa nemalokrat ob našem nekapiranju določenih računalniških zadev prav nekavalirsko popizdite, ter nam svojo pomoč zaradi tega potemtakem še odrečete.
Kar pa je najhuje pri vsem, je to, da pričakujete od nas, da se bomo v prvi minuti naučile vsega po vrsti, ter obvladale vse takoj. Ste kdaj pomislili kako ste vi začeli? So vam razložili, kako se recimo v Dosu kopira, pa ste naslednji dan znali popolnoma samostojno, brez plonk listkov, ponoviti vse?
JASNO DA JA, KAJ SI PA MISLIS????
Se vam je zatikalo kaj ne 🙂 No vidite, z nami je isto, pa tudi kakemu novopečenemu moškemu ircarju npr. je treba vse kar nekajkrat razložiti, preden bo doumel zakaj se uporabljajo scripte, dcc, kaj so Log fileji itd (verjemite mi, govorim iz lastnih izkušenj).
Kaj ste storili moški glede tega?
Poleg popizdevanja in nerazumevanja naših cyber težav, ter vztrajnega posmehovanja, prav nič. Če ste se že spravili narediti dobro delo, ter razsvetliti nebogljeni deklici obzorje, vas je večina kaj kmalu obupala nad nami. Potrpljenje fantje, kot bi delal z otrokom. Počasi se daleč pride pravijo.
Kaj lahko storite?
Popeljite dekle, kolegico, sestro v svet računalnikov in ji predstavite njegove dobre in slabe lastnosti. Pojdite na internet, pa jo peljite v cyber svet, na kako stran, kjer bo velika izbira najnovejših modnih oblek, slik postavnih svetovno znanih manekenov, modnih revij itd. Začela bo postavljati vprašanja, na katera boste seveda znali odgovajati, vam se bo to fino zdelo, hkrati pa se bo njej večalo zanimanje za te reči. Predvsem pa ne obupajte takoj!
In kaj smo dosedaj storile ženske?
Razen feminističnih gibanj, ki se borijo za žensko enkopravnost in potemtekem tudi za žensko računalniško pisemnost in morda tu in tam še kakega opogumljenega tehnično mahnjenega dekleta, ki se ga redko zasledi na FRI-ju, pravzaprav zelo malo, ker nam je primanjkovalo spodbud. Pa se sprašujete kaj so spodbude? Za vas, večinoma zabava, thrill ko fentaš še eno kotalečo se bitje, ter nenazadnje tudi potreba po znanju računalništva zaradi poslovnih (šolskih) nuj. Za nas, ki smo že v ledeni dobi raje sedele ob topli pečki, medtem ko so se naši možati možje podili za manjšimi dinozavri, ter bežali pred večjimi, pravzaprav adrenalin, dogodivščine in zabava, niso tako pomembni dejavniki, vsaj ne toliko, da bi nas obdržale za računalnikom. Moški in ženske imamo že od nekdaj popolnoma drugačna merila in vzroke, glede množice stvari (računalnikov še posebej), razlog zaradi katerega smo ženske vsepogosteje mahnjene na računalnike, pa je naslednji…
Neverjetno vendar resnično!
Glede na to, da ima šola katero obiskujem kar dosti višji odstotek žensk v primerjavi z moškimi, lahko rečem, da sem glede na pogovore z dekleti, ki se jih da pogosto videti v za računalniki, ugotovila kaj ženske vendarle privlači za računalnik. Hmmm, joysticki ali morda lepo okrogle miške, edigsi ob strani ali lepo šktljajoča tipkovnica? Ne, tista magična zadeva, zaradi katere je vse več žensk (hvalabogu) odvisnih od irca, igric in nasploh prisesanih za računalnik, ste vi moški. Da, prav vi ste najpogostejši vzrok, zaradi katerega ženske rečejo ‘Dost mam tega!’, se uprejo in po hitrem postopku osvojijo praktična in teoretična znanja osnov računalništva. Kako mislite, da sem jaz odkrila irc itd? Zaradi tipa seveda. Pa recite, da se ni prijetneje pogovarjati z dekletom, ki bo vedela kaj je to RAM, pa BIOS npr, kot pa da vas vsako besedo prekinja s ‘Kaj pa je to?’ Pa bosta debatirala o računalnikih, vam se bo kewl zdelo, ko ji boste povedali kaj novega, ona bo vsa navdušena ker se ukvarjate z njo, link bo narejen in kmalu se bosta najdla še v kakih skupnih lastnostih ali hobbyih, nenazadnje ni izključena možnost, da se (z)najdeta še pod kakimi rjuhami. Taktika fantje, taktika! 🙂 Ženske smo spoznale, da lahko združimo prijetno s koristnim. Od vas pa je odvisno, će se nas bo kaj prijelo znanja ali ne. Bodite dobri učitelji, pa se vam bo poplačalo. Vedeti morate, da so nekatere stvari vam popolnoma jasne in logične, medtem ko je nam to ena španska vas nekje daleč stran.
Tudi nekateri moški so popolnoma nevedni!
Verjemite ali ne, tudi nekateri od vas, ki tole prebirate, nimate pojma o ničemer drugem, razen kako se zalaufa igrice in pa pride na net. To pa je dokaz, da nismo le ženske take, ki nimajo pojma o pojmu. Tudi vam, je treba počasi in po korakih razlagati določene stvari, pa jih kljub vsemu ne boste razumeli.
Domača naloga
Vzemite si na piko dekle, sošolko ali prijateljico in jo računalniško izobrazite kolikor se le da. Če vam jo uspe naučiti, kako se požene dolčene programe v vseh mogočih okoljih, kako pisati seminarske z vsemi poudarjenimi besedemi, poševnimi ali povečanimi črkami, igrati računalniške igrice in jo nasploh navdušiti nad internetom, potem si zaslužite priznanje, čaščenje in še kaj, vse za vašo potrpežljivost in radodarnost.
Med ustvarjanjem tega članka, so mi iz centralnega štaba antivokodlaškovampirskih poslov sporočili, da so uspeli ravozlati odgovor nadebudni vampirki, s strani majhnega a pametnega volkodlaka. Zgleda, da so volkodlački le usepli razvozlati, kaj je hotela povedati gobčna vampirčica in so pravzaprav s svojim odgovorom nekako presenetili. Pa še to, štab se opravičuje, če je kaka stvar narobe prevedena (sicer pa, kdo se sekira?) in poudarja, da se moški del antidešifrirske skupine popolnoma strinja in je celo dodal svoj del.
Kaj si misli povprečen računalniški (ali pa tudi ne) človek (hm..volkodlak ne?), ko prebere tisto zgoraj …
Vsi dobro vemo, da se nekateri učimo hitro in nekateri malo manj hitro. Računalništvo je tema, pri kateri rabimo veliko časa (in ponavadi računalnik), ter potrpljenje. Napeto postane, ko želimo računalništvo nekomu razložiti in potem, ko mu razložiš kako pa kaj, je najbolj pameten in misli, da vse ve in zna. No, primer je večina oseb ženskega spola, ki se poklicno ne ukvarja z računalništvom in osebe moškega spola, ki so že po naravi najbolj pametni in narcisoidni, da gre človeku na bruhanje, ko se zaplete z njim v pogovor. Ker je to članek, napisan iz strani predstavnice nežnejšega spola, bom pokomentiral (iz lastnih izkušenj) nekatere glavne napake, ki jih le te izvajajo.
Najprej si poglejmo osnove računalništva, ki jih mora vedeti vsak osebek, ki bi delal z računalnikom . Že tu naletimo na vrsto glupih vprašanj, na katere ponavadi še strokovnjak ne zna odgovoriti, ali pa so tako smešna, da te vrže na zadnjo plat. In ženske potem to dojamejo zelo blondinsko in tako postaneš ti grdi raček (to ne velja samo za ženske !!!). Zakaj preprosto ne počakajo do konca in potem sprašujejo neumnosti??? Prešern je napisal :”Le čevlje sodi naj Kopitar” in ta poved je namenjena osebam, ki nekaj že vedo o računalniku in potem veselo pametujejo, vskačejo v pogovore s svojim “kvazi” poznanjem računalništva in si domišljajo, da so vsevedi. (uff… taki so najhujši).
Res je, da se ponavadi tistemu, ki uči računalništvo, zdijo napake, ki jih delajo učenci totalno debilne. Te bi lahko ločili v dve skupini. Osebki, ki se smejijo in mislijo, da vedo vse in naredijo iz svojega učenca navadnega morona, in obstajajo tudi taki modeli, ki v primeru napak znorijo in se derejo na učenca kot zmešani in totalno nori. Samo moramo razumeti tudi te, kajti, če nekomu razlagaš tri ure in pol kako vstaviti zgoščenko v CD-rom in te potem kliče čez tri ure in pravi da mu je CD-rom pojedel zgoščenko. Ko prideš na prizorišče dogajanja, pa opaziš, da je bila zgoščenka vstavljena v disketno enoto , se marsikomu od t.i. učiteljev zmeša in znorijo, ali pa se samo smejijo.
No ja, kakor koli že, ni lepo od učitelja (pa naj bo to profesor ali navaden povprečen moški), da se smeji nekomu, ki nima pojma, tako kot ni lepo, da učenec sedi na ušesih, ko se mu razlaga najpomembnejše o računalništvu.
F-male (hm..s prevodi iz čudne dežele)