Takole dragi očetje – če se z materjo ne da dogovarjati potem vas čaka bodisi da se od otroka poslovite ali pa trnova pot dokazovanja in pravnih manevrov in postopkov. Preveč. Predolgih. S preveč pod-zgodbami in detajli, ki jih dejansko veste le vi. Razmišljali boste dan in noč, kaj se vam dogaja. Vsaj v začetnem obdobju bodo vaše misli redko koherentne in strukturirane. Spraševali se boste o vsem, premlevali zgodovino, se branili napadov in blatenja…
Moški um ni narejen za premlevanje kaj bi/če bi brez nekih načrtovanih aktivnosti, pričakovanih rezultatov in zaključkov – kot to zna nežnejši spol. Nas zanima kaj bo, kako se na to pripraviti in ali bomo zmagali. Torej, skladno s primarnim načelom “spremeni igro” – ne pustite da situacija vodi vas ampak vi vodite njo. Vodite igro, določajte dinamiko!
Kaj potrebujemo za doseganje ciljev? Uporabimo analogijo s kapitanom ladje: vsak trenutek mora vedeti svojo pozicijo in imeti mora zemljevid, da določi smer naprej ter se ogne čerem. V očetovskih bitkah potrebujemo podobna orodja.
Uporabljajte tehnike in prijeme, ki jih poznate. Zame je to odločitveno drevo. Vizualiziram in narišem si VSE možne odločitve na VSAKEM koraku in kam me to pripelje. Ugotavljam, da se s tem veliko lažje tudi usmerja sodelovanje z odvetnikom. Shema je vaš zemljevid. Kaže vam kje ste in kam se lahko premikate. Kaže vam vse možne poti ter stanja (korake na poti) in rezultate. Kako jo naredite: enostavno – usedita se z odvetnikom in naj vam pove korake in možne izhode. Zapišite jih. Potem pa premislite, doma narišite shemo (ljudje smo vizualni!) in opremite s pogoji, pod katerimi ste pripravljeni skleniti kompromise.
Hkrati pa si, ko rišete tako shemo, postavljate meje. Ali boste svoje aktivnosti stopnjevali in kako? Pod kakšnimi pogoji? Meni se je zdelo postavljanje mej in kodeksov tega spopada izredno važno saj je temelj mojega odnosa s hčerama v prihodnje. Truth, whole truth, nothing but the truth. Za vsak korak sem želel imeti možnost resnicoljubno trditi, da sem materi dal vse možnosti za izhod in da je bila izbrana pot njena odločitev. Ta shema in pravila bojevanja mi pomagajo ostati prizemljen, osredotočen in zadržan tudi v trenutkih najbolj podlih udarcev in bolečine.
Včasih nam um zatava ter si želi nemogočega – “saj se bo vse uredilo”, “saj bo še vse dobro” prepogosto slišiš v tem obdobju in vsaj meni se je to zdelo bolj sol na rano kot neka tolažba. A take misli nas lahko premamijo, da iščemo preskok, kako bi iz trenutne situacije pristali v Happy endingu. A če poti na shemi ni, potem verjetno ne obstaja tudi v realnem življenju.
Kaj pa pozicija? Drug nasvet, ki bi ga dal vsem očetom je – vodite dnevnik, kaj se dogaja. Dovolj so osnovni zaznamki, ki jih potem hitro lahko osvežite in dopolnite z drugimi, ko vesta kdaj in kaj se je približno zgodilo. Neverjetno je, kako se dogodki in sosledja razkrivajo, ko jih postaviš na časovno os. Vam in vašem odvetniku bo omogočilo vpogled v časovne zaporednosti in druge povezave med dogodki.
Težji ko je primer, bolj vam bo časovnica koristila. Še posebaj če ima vaša bivša osebnostno motnjo, hujšo odvisnost ali duševno bolezen – kjer so povsod indici izredno subtilni.
Pogosto se pomen ali namen nekega dejanja razkrije šele čez čas. Spremljanje dnevnika vam bo v izredno pomoč. Poleg tega pa je bo taka časovnica en od bolj dobrodošlih gradiv, ko boste čez X-let polagali račune svojim otrokom za današnja ravnanja.
V človeški naravi je, da upa na čudež, na srečno rešitev. Krčevito upa, da gre le za pomoto, nerazumevanje. A žal ni tako. Če se je začel tale peklenski ples potem verjetno ne gre za pomoto in čakati na čudeže pomeni zapravljati čas, slabiti svoje pogajalske pozicije in ultimativno ogroziti plemeniti cilj – otrokom omogočiti očeta. Ne vgrajujte vnaprej varovalk in popuščanj. Po mojih izkušnjah ne pomaga niti razumsko komuniciranje, niti apeliranje. Ko se bo gospa pripravljena pogovarjati, se bo pogovarjala. Takrat in nič prej. Ko bo gospa pripravljena na kompromise, se jih bo iskalo. Takrat in nič prej.
Največ dobrega, kar lahko naredite svojim otrokom in nenazadnje tudi obema vama je, da brez odlašanja vztrajate na svoji poti naprej. Zmanjšanje časa medsebojnega mesarjenja je v takih situacijah eno bolj humanih dejanj! Biti odločen in brezkompromisno zasledovati otrokove koristi in iskanja kompromisov (simpatična stavčna zveza: brezkompromisno iskati kompromise 🙂 ampak jbg, otroci rabijo oba starša).