Recept krpanja obstoječega očitno ne deluje. Namesto po gumi se vozimo po napol praznih flikah. Za reševanje uhajanja zraka ni več dovolj, da spremenimo vlado (stranko, novokomponirano politiko, …) ampak bo očitno potrebno zamenjati gumo – beri scentrirati glavo in spremeniti delovanje. Ob prihodu krize je tale naša kura začela kokodakati, brezglavo tekati in riniti glavo v pesek. Rezultat šestih let je samo izgubljeno perje in posrano dvorišče. Če nočemo končati v loncu tujih plenilcev ali kot crkovina notranjih zajedalcev je skrajni čas, da pomislimo kaj kokoš lahko naredi.
Čakati na mesijo je brezplodno in če hočeš da ti pomaga Bog si pomagaj sam. Začeti moramo pri sebi. V glavah podjetnikov. Namesto kakofonije kokodakanja trezen premislek o opcijah in spreminjanje statusa quo. Dovolj je bilo najstniškega »saj je vse brez veze, pusti me pri miru da furam depro«. Dovolj bolezenskega nesodelovanja in podjetniškega uličarstva. Dovolj je bilo padanja na prvo žogo brez premisleka, kakšen je naslednji korak.
Naj pokažem s štirimi nedavnimi primeri, kaj mislim da je narobe / kakšna je alternativa.
#1: eRačuni v Sloveniji / razmislek, načrtovanje, pravočasnost
Dragi podjetniki. Vsi vemo za to več kot leto. Avgusta vam brezplačno nadgradimo programsko opremo. Od septembra delamo tečaje. Od oktobra imate ima 18,000 pravnih oseb, ki uporabljajo ali katerih bilance se vodijo v PANTHEON-u odprte brezplačne eNabiralnike, katerih vzdrževanje plačujemo mi. Do 31.12. ste lahko brezplačno testirali in izmenjevali eRačune. Z javno upravo in med seboj. A se uvajanje spet ni začelo premišljeno in pravočasno ampak s paniko proti koncu decembra. In nepotrpežljivim vreščanjem, ker težave niso že vnaprej odpravljene. Kot mi piše v e-mailu nek uporabnik:
»Dragi moji Data-labovci. Saj ne da Vas kur… gleda, ampak res skoraj vsi računalničarji ste debili (se opravičujem na izrazu) glede prijaznosti uporabe programske opreme. Očitno nikoli ne boste razumeli, da normalni ljudje (torej tisti, ki jim način razmišljanja računalničarjev ne vleče), ne želijo razmišljati idiotizme, kako bodo nekaj naredili, po najbolj komplicirani poti, ampak želijo svoja delovna orodja, katera so prisiljeni uporabljati,uporabljajo tako, da bodo imeli čim manj dela s stvarmi, ki te ponavadi sploh ne brigajo in zanimajo, moraš jih pa uporabljati. (pa naj bodo ta orodja morda ali tudi spolni organi, da ne navajam podrobno kaj so, sem pa pripravljen narediti tudi to izjemo, če stvari ne razumete).«
Ne zmoti me toliko profanost kot besede, ki sem jih poudaril. Namesto da spremembo razumemo kot priložnost delati bolje in prihraniti nekaj 100M€ letno slovenskemu gospodarstvu vsako potrebo po premiku riti razumemo kot motnjo, ki nas ne briga. Odlašamo do zadnje minute in se spremembi upiramo. In ko potem kljub trmarjenju običajno vidimo, da po starem ne gre – izključitev razuma, (samo)napadalnost in krč.
Razumem in podpiram, da se od Datalab-a pričakuje več. Občutke iz pisma poznam. Vendar… Applu uspeva zadeve narediti že prvič prav&optimalno zaradi milijardnih razvojnih budgetov. Vsi ostali poizkušamo do uporabnih rešitev priti evolucijsko – tako da testiraš in popraviš. Vi in mi, razvijalci in uporabniki. Za kar pa potrebuješ čas. Torej dragi kolegi: več planiranja, manj kokodakanja.
In uporabo stare modrosti, da poizkušaš spremembe izkoristiti v svoj prid. Če moramo vsi pošiljati državi, potem lahko isto infrastrukturo izkoristimo za medsebojno pošiljanje in prihranimo več, kot nas je investicija stala. Kaj tu ni jasno??? Ergo uporabljajte možgane ne pa jezike. Prste pa za pametne predloge…
#2: Vitilab / povezovanje, sinergije
Z zanimanjem prebral članek http://www.startaj.si/8814858/Spomladi-prihaja-spletna-aplikacija-za-vinogradnike. Pomembni izvlečki iz članka:
»S pomočjo biološkega modela na podlagi vremenskih podatkov, mikrolokacije, prejšnjih škropljenj in agrotehnoloških ukrepov bo napovedala možne bolezni v vinogradu. S podatki, ki jih bo uporabnik vnašal v aplikacijo, bodo vodili denimo evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Glavne uporabnike vidijo med naprednimi srednjimi in manjšimi … vinogradniki….
Spletna aplikacija jim bo pomagala zmanjšati škropljenje in optimizirati agrotehnološka opravila…
Delajo konkurenco zdajšnjim napovednim modelom, kot je v Sloveniji portal Fito-info, v tujini pa Viticast, Weather Online, RIMpro. Tekmujejo tudi s platformami za upravljanje podatkov, kot so Pantheon Farming, Agrivi in Farmer ERP.«
Dobra ideja ampak potem pa vse narobe. Namesto da bi se fokusirali na nudenje storitve web svetovanja pri škropljenju razširijo nabor še na beleženje dogodkov in si poleg že tako direktne konkurence napovednih modelov navlečejo še platforme. Ter popolnoma pozabijo na svojega glavnega konkurenta – lobi proizvajalcev fitofarmacevtike, ki vsekakor ne želi prodajati manj.
Je nujen drugačen način razmišljanja lahko še bolj očiten? Ali so tipične negativne lastnosti slovenskega podjetništva (tekmuj vs. sodeluj/vse moje/naivnost glede stroškov/zaplankanost) lahko bolj negativne za rast podjetja?
#3: decembrski marketing / vse – je nemogoče, poznaj svojo ceno
Vsak december posebej sem presenečen nad pogostnostjo reklam tipa »najcenejši, najhitrejši in najboljši«. Po skoraj četrtstoletnem kapitalizmu bi bil pa že čas, da se ta bodisi oglaševalčeva ali kupčeva norost neha. Ne moreš imeti vsega!
V slovenskem podjetništvu je žal precej norosti na ponudbeni strani. Podjetja oglašujejo tak slogan in ga nato dejansko poizkušajo doseči. Ter s tem kopičijo eksterne stroške, katerih večina se ne kaže na računovodskih izkazih. A že tisti ki se, so uničujoči. Nezmožnost izračuna lastne cene povzroči odpiranje škarij, ki ga začetno dobro sprejetje kakovostnih in poceni izdelkov še potencira. Ker prihodki rastejo so krediti dosegljivi in balon gre naprej do bridkega konca.
Če želite dolgoročno preživeti je nemogoče zasledovati vse vektorje (priporočam http://www.amazon.com/The-Discipline-Market-Leaders-Customers/dp/0201407191 – sicer iz prejšnjega stoletja ampak še vedno zelo relevantna).
Marketingar, ki pa koncipira ali dopusti objavo takega oglasa pa naj mogoče razmisli o alternativni karieri.
#4: štrajk GZS / vodenje, zgled in premišljena dejanja s težo
Ko sem bral o temle http://mediji.gzs.si/slo//66443 se mi je zdelo groteskno. Sodelovanje gospodarstva in sindikatov v pritisku na vlado – super. A ne razumem, kaj GZS dela na cesti in poziva: »Na shodu pričakujemo tako predstavnike vodstev podjetij, podpisnikov peticije proti novim obremenitvam z dne 2. decembra 2014 iz vrst drugih sindikatov kot tudi številne delavce.«. Je v času ko me ni bilo v domovini GZS postala neke vrste supersindikat?
Slovensko gospodarstvo ima bistveno močnejše mehanizme kot pa tuljenje in zmrzovanje pred vlado. Od opozorilnega, 14 dnevnega zamika plačila davščin do njihovega popolnega neplačevanja. Kar slovenski proračun lahko tolerira samo nekaj več kot 30 dni. GZS bi se svoje moči morala zavedati in jo konstruktivno uporabljati. Njen poziv bi imel nezanemarljivo težo ter pogajalsko vrednost hkrati pa ničelne pravne in minimalne finančne posledice za sledilce.
Da pa bi lahko vodila bi verjetno morala skozi očiščenje. Na simbolni ravni je potrebno »wall of shame« z napisi prejemnikov nagrad GZS povrniti v izviren namen. Očistiti imen, povezanih bodisi z uničenjem podjetij ali nezanemarljivimi kriminalnimi indici. »Wall of fame« mora predstavljati inspiracijo institucije in njenih članov. Na operativni pa prevzeti odgovornost za storjene napake in zamude v preteklosti ter namesto jadikovanja poskrbeti za rešitev. Tudi če to pomeni kadrovsko prevetritev.
Za zaključek…
En od najbolj zoprnih komentarjev, ki jih sodelavci slišijo od mene je: »ne zanima me future continuus ampak past perfect«. Pavlov refleks na poslušanje »trudili se bomo / delamo na tem / …«.
Dragi so-kurnikarji iz gospodarstva, dajmo se že naučit: ni važno kaj delaš, ampak kaj narediš.
In dragi so-kurnikarji drugje: deliš lahko le to, kar ustvariš.
Dokler teh lekcij ne osvojimo je menjavanje vlade nepotrebno. Branje SURSovih statistik v bližnji in daljši preteklosti, nas napelje na misel, da je še najbolje, če vlada meditira. Upajmo torej da bo trajala in da jo ne odnese prvi pretres privatizacije. Medtem pa spremenimo svoje navade. Za spremembo z nasmehom na obrazu.