BjamesB si ogleda nove izpeljanke in poda svoje mnenje
Mnogi izmed vas so se pritožili, kako sem lahko dal tako visoko oceno MS Internet Explorerju 4.0 brez da bi si pogledal prvega konkurenta – Netscape Communicator. Pa nekako ni res, da si ga ne bi hotel pogledati ali da bi bil (Bog ne daj) plačana duša malih mehkih. Prejšnji članek je bil sprva zamišljen kot primerjalni pregled IE 4.0 in Communikatorja, pa so prevladale nove lastnosti IE-ja, ki sem jih komaj stlačil v en članek. Za pravo primerjavo torej ni bilo prostora, ne časa. V juniju pa je čas in prostor.
Tako kot je novi IE pravzaprav zbirka programov (in celo namizja), je tudi Communicator zbirka orodij. Že njegovo ime označuje, da ima novorojenček pretenzije postati celovito okolje za komuniciranje – torej izmenjavo informacij. Ko si pogledamo njegove sestavne dele, nam to tudi kaj kmalu postane jasno. Pod skupnim imenom se skrivajo Navigator – četrta inkarnacija znanega brkljalnika, Messenger – program za branje in pošiljanje elektronske pošte, Page Composer – urejevalnik HTML strani, Discoussion – aplikacija za branje novic ter Calendar, ki je vključen le v »Proffesional« inačici. Vidimo, da so pokrita večinoma vsa področja, ki jih uporabljamo v povezavi z internetom. Pa si poglejmo posamezne module in novosti v njih…
Navigator podpira nove inačice HTML standarda. Končno so vanj vključili podporo Style Sheetom, žal pa odstopa od specifikacije CSS1, ki jo je predlagal Microsoft in je v RFC postopku na W3C-ju (torej zelo blizu standardu). Tudi Navigator podpira Dynamic HTML, pa zopet rahlo drugačen. Človek se vpraša, ali bo velikima, torej Netscapu in Microsoftu uspelo razbiti svetovni splet na dva pola. Sta kot dva trmasta otroka, od katerih vsak vleče pajčevino na svojo stran. Ko se bo zaradi nesoglasij v HTML standardih pajčevina pretrgala in ko uporabniki enega dela ne bodo mogli skakljati po drugem delu, bo končno narejeno veliko dejanje dokazovanja enega drugemu, katera stran je boljša. Da zaradi tega trpi splošno občinstvo in napredek mreže (ustvarjalci ne vedo, za kateri standard naj se odločijo in se zato opletajo primitivnega HTML 2.0 standarda), pa očitno nobenega od njiju ne briga. Aleluja, spominjata me na slovenski parlament, ko se na videz odloča o poti v Evropo, v resnici pa se komolčijo, kolikšen del bruseljskega kolača ali vsaj zaslug zanj bo pripadel posamezni stranki. Sux!
Malo smo odtavali od dinamičnega HTMLja, podprtega v Navigatorju. Vrnimo se hitro nazaj in povejmo, da nova inačica podpira tudi različne skalarne tipe pisav in celo nivoje – Layerje. Layerji so nujno potrebni, kadar želimo natančno pozicionirati tekst ali se posluževati efektov, na primer napisati tekst čez sliko.
Navigator pa blesti na podpori za Javo. Vgrajena funkcija Object Signing omogoča enoznačen digitalni podpis objekta in s tem jamčenje zanesljivega in lepo vzgojenega izvajanja. Razni plugini ali java objekti se tako ne bodo nekontrolirano razširjali iz mnogokrat dubioznih virov na naše brkljalnike. Navigator bo v delovanje spustil le tiste, katerih podpis nam je všeč.
Zdi se, da je bila nasplošno posebna skrb namenjena varnosti, kar je v današnji »teksas« dobi vsemreže nadvse pohvalno. V oknu Security Adviser imamo združene vse nastavitve s področja varnosti in šifriranja. V njem tako nastavljamo digitalne certifikate, privilegije, osebne ključe ter celo nastavitve za izvajanje Java programov.
Odlika Communicatorja je, da omogoča delo z enkriptiranimi sporočili. Messenger tako v novi različici kot prvi med »ljudskimi« poštnimi programi pozna S/MIME (Secure Multipurpose Internet Mail Extension). Z uporabo S/MIME-a lahko s sistemom javnih in privatnih ključev zakodiramo elektronsko pošto tako, da bo enoznačno določen njen prejemnik in njen pošiljatelj. Kako to deluje? Vsak udeleženec ima svoj javni ključ (ki je dostopen vsakomur) ter svoj privatni ključ, ki ga pozna le on. Javni in privatni ključ delujeta v paru. Sporočilo, zakodirano z javnim ključem lahko odkodiramo s privatnim ključem, sporočilo zakodirano s privatnim ključem pa lahko odkodiramo z javnim ključem. Če tako želim poslati varno e-pošto uredniku, jo najprej zakodiram s svojim privatnim ključem, nato pa še s Febotovim javnim. Ko on pošto prejme, jo najprej odkodira s svojim privatnim ključem (ki ga pozna le on, torej si morebni prestreznik sporočila z njim ne more pomagati), nato pa pogleda preko mreže moj javni ključ in z njim še enkrat odkodira sporočilo. Zakaj na prvi pogled tako zapleteno? Ker pri sporočilu ni dovolj, da ga lahko prebere le pravilni naslovnik, ampak mora naslovnik z gotovostjo vedeti, da je pošiljatelj sporočila resnično pravi. Kaj bi se zgodilo, če bi na primer nekdo pod mojim imenom poslal Febotu članek, ta pa bi ga v dobri veri, da prihaja od mene tudi objavil? Vidite, v resnem svetu brez kodiranj ne gre. In S/MIME je hudo pripraven in prav nič prezgodenj način za njegovo uporabo.
Rahla zamera gre mogoče le nepreglednemi razporeditvi map za pošto. Namesto lepe drevesne strukture, ki bi kazala vse mape moramo po njih brskati s pull-down oknom (isto HUDO zamerim Outlooku). Pri več kot 60 mapah, kamor spravljam svojo pošto, je včasih hudo težko hitro najti željeno.
Najboljše pa za konec. Z novim Messengerjem lahko pobirate e-pošto z več strežnikov hkrati.
Program za spremljanje novic je po novem integriran s programom za branje e-pošte. Skupna ni le grafična podoba ampak tudi funkcionalnost. Zagotovo je to prednost, saj manj časa porabimo za učenje uporabe. Žal pa se pokažejo tudi slabosti. Novice imajo navadno precej manjše okno za branje novice in več ekranskega prostora namenjenega samemu pregledu skupin oziroma posameznih sporočil znotraj skupine. V Communicatorju sta okna eden nad drugim, tako da naslovi novic zavzemajo občutno preveč širine ekrana, zaradi česar pa trpi orientacija znotraj njih.
Communicator, ki obstaja v sedanji različici je Preview Release 3. Namesto alfa, beta, … inačic imamo sedaj predpregledne izdaje. Čeprav se PR3 ne ruši toliko kot predhodnice se še vedno zdi da včasih stoji na trhlih nogah. Na sistemih z malo pomnilnika se občutno pozna, da je iz prijaznega brkljalnika nastal monstruozni »suite«. Če bi bil zloben, bi dejal, da je razlika taka, kot če bi odprli Notepad in Office. Upajmo, da pri Netscapu
- ne mislijo iz brkljalnika narediti operacijski sistem
- čimprej standardizirajo HTML sintakso z ostalimi
- ne bodo čakali do oktobra z »Final« verzijo
Tako. Spisek želja dokončan, prav tako pa tudi pregled Navigatorja. Na vas je, da se odločite, kater brkljalnik boste uporabljali. Moje mnenje je zapisano v prejšnji številki in ostajam pri njem
MIRC 5.02
Nova izpeljanka najpriljubljenejšega klepetalnika je med nami. Khaled Mardam-Bey je s svojim programčkom tako razturil IRC sceno, da je mIRC postal mednaroden in ima po novem celo svojo domeno – www.mirc.co.uk.
Kaj pa je novega v novi verziji? Največ novosti je za tiste, ki radi pišejo skripte. V novi verziji lahko v isti datoteki mešate ukaze, aliase in dogodke. Spremenjen je način pošiljanja zvočnih datotek. »!nick filename« ukaz poenostavi zahtevek po zvočni datoteki. Tak zahtevek pa ne bo več poslan v kanal ampak bo avtomatsko odprl DCC transfer, kar prihrani precej pasovne širine.
Za tiste, ki želijo shraniti pogovor je na voljo ukaz »/savebuf (št. Vrstic) (okno) (datoteka)«. Ta ukaz shrani določeno število vrstic iz izbranega okna v datoteko in tako naredi log file pogovora. Če želite spraviti dokaz o floodanju ali pa vroč pogovor s kako osebo nasprotnega spola za kasnejše hvaljenje, je to pravi dodatek za vas.
Tudi DCC flooderjem ali nadležnežem je z novim mIRCom odzvonilo. V DCC pogovornih oknih je nameščen nov gumb »Ignore«, ki ignorira vse prihajajoče Chat/Send zahtevke določenega uporabnika za 30 sekund.
Nova je tudi možnost določanja barv mIRC okolja. Če želite, so lahko sedaj vaši pogovori v rožnato-modri kombinaciji.