Redko se strinjam s Crnković-em ampak tale zapis mu je pa uspel. Še bolj pa oznaka “glamurozni akviziterji”. Danes praktično že vsak zahteva svojih 15 minut slave tako da samo čakam, da v parlament/redefiniranje človekovih pravic ob vseh ostalih absurnih predlogih pride tudi “pravica po slave”. Ko pa jo dobi, jo poizkuša čimprej unovčiti.
Zato so socialna omrežja prepolna priporočil/nasvetov/… vplivnežev, ki svoj doseg izrabljajo predvsem za product placemente in posledično bodisi honorarje in/ali brezplačne izdelke – oziroma pri tistih manj uspešnih, vsaj za popuste pri lastnih nakupih.
Če so slike ob obilni uporabi filtrov še nekako prebavljive, pa tile vplivneži ponavadi pogrnejo na celi črti pri tekstih, ki jih lepijo na te objave. Zadnjič sem na to temo bral odličen članek v Delu in se popolnoma strinjam z njim. Še tako lepo sliko skazi tekstovno skrpucalo! Prav zato je tako popularno zakrivanje intelektualne plehkosti in nezmožnosti tvorjenja koherentnih in smiselnih stavkov z reciklažami modrih misli, največkrat pobranih iz instant filozofije “feel-good” priročnikov.
Ključno pri teh digitalnih akviziterjih je njihov doseg – več kot imaš sledilcev, več si vreden. Več kot lajkov in komentarjev požanje tvoja objava, višje je plačilo oglaševalcev. V tujini obstajajo celo strani, ki izračunajo ceno na objavo (npr. https://influencermarketinghub.com/instagram-money-calculator/).
Osnovna predpostavka je torej preprosta – z razkrivanjem svojega privatnega (celo intimnega življenja), življenskih zgodb (potovanja, filozofija, …) poizkušaš pridobiti dovolj interesa javnosti (pač kolikor je lahko dosežeš) tako da potem ta interes monetiziraš. Kar pa ti “vplivneži” navadno ne pomislijo je, da ko si enkrat v javnosti (ko tvoja podoba prodaja) ima prav slednja pravico tudi soditi o tvojih lastnostih, ki so jo primamili v tvoj krog socialnega omrežja. In so potem prizadeti, ko se v javnosti pojavi tudi kaka podrobnost, ki bi jo raje zamolčali.
Ampak – mar nima javnost pravico vedeti, kaj in kdo ji “prodaja”? Mar ne bi morali vplivneže že zaradi tega privzeto šteti med absolutne javne osebnosti, o katerih se sme povedati bistveno več? Nenazadnje, mar ni prevara če nekdo nenehno objavlja npr. nasvete zdrave prehrane in poizkuša ustvariti vtis vodenja z zgledom, potem ga pa najdemo kako se permanentno baše s kikirikiji, čokolado in mcdonaldsi? Podoba, ki jo želi zaradi komercialnih interesov ustvariti v javnosti in to kar dejansko živi/je se drastično razlikuje. In na to nekredibilnost bi morala biti javnost opozorjena, čeprav verjetno prehranjevalne navade spadajo v njeno intimo?
Ko sem za potrebe svoje obrambe v sojenju za razžalitev še dnevno spremljal Karinin Instagram profil je bilo “prodajnih” objav preko 80% (glej graf) . Očitno je torej svoj profil – poleg poizkusov moje diskreditacije z označevanjem za družinskega nasilnika – uporabljala predvsem za izgradnjo svojega statusa “digital content creator” (kot tako ponosno pove v svojem IG profilu) in poizkusom lahkega zaslužka.
In to počne še naprej – le da se nivo drastično znižuje. Reklamiranje @barby.select je pravi primer reklamiranja nizkocenovne blagovne znamke. Tele kopalke* se zdijo bolj primerne za zavese domačega lutkovnega gledališča kot pa za nekaj, kar bi oblekla vplivnica, ki kaj da nase. Da o tem, da so remontirane prsi praktično še edina zadeva, ki še nekako zgleda, molčimo** (znanka pravi da je prav grozna in da zgleda “kot postaran transvestit z umetnimi joški in premočno našminkanimi ustnicami” s čimer bi se precej strinjal).
Komentar druge znanke na njene objave optika.rugelj (hec: kontakt naj bi vzpostavil prav pri Crnkoviću omenjen Čeglaj) pa je tudi zelo poveden in kaže, da Karin enostavno ni več material, ki bi prodajal. Tega pa se očitno zaveda tudi sama, saj je drastičen upad števila všečkov na njene objave tako evidenten, da je na Instagramu celo umaknila njihov števec.
V objavi o cenzuri moje lirike, takrat napisane in objavljene kot samoobrambni instinkt razuma ob nasilju, ki ga je zganjala, sem prastricu razlagal razliko med absolutno in relativno javno osebnostjo. Poleg gornjega argumenta v navezavi s komercializacijo preko asociacije ad-personam, pa je kriterij za presojanje aboslutnosti/relativnosti javne osebe tudi prostovoljno pojavljanje v medijih.
In tu so naši vplivneži presrečni, če jim rumeni mediji (po)objavijo kako novico. Simbioza med rumenci in vplivneži je sploh v Sloveniji precej preprosta. Vsi imajo kake prijateljice_je novinarke_je ki jim pošiljajo dogodke iz svojega življenja. Težkokategorniki samopromocije (npr. Damjan Murko) so zato celo honorirani, nizkocenovniki pa s tem upajo, da bodo povečali svojo eksponiranost in s tem sledilce.
In jasno to počne tudi Karin. Poleg izkoriščanja medijev za promocijo svoje vloge večne žrtve (za primer glej
Šok! Se znana Slovenka tik pred porodom ločuje?, Visoko noseča nekdanja misica se ločuje po letu dni zakona, Slovenska manekenka ostala sama pred rojstvom otroka, Naša manekenka ostala sama pred rojstvom otroka, Karin Škufca v čustvenem zapisu spregovorila o ločitvi, Karin Škufca: Po objavi vesti, da se ločuje, spregovorila o težkem letu, Znana Slovenka prekinila molk: Kar sva prestali do zdaj, je grozljivo) kar bi že samo po sebi moralo zadoščati za prekvalifikacijo v absolutno javno 
osebnost***, sedaj poizkuša s samopromocijo preko znanke novinarke povečati doseg svojega oglaševanja. In tako lahko v Lady 11.5.2022 beremo o njenem sodelovanju na modni reviji trgovskega centra. Pač, nizkocenovna manekenka za nizkocenovno modo, ki si obupno prizadeva za ostati v fokusu javnosti. Kar pa se (glede na izkušnje upravičeno!) sprašujem ali je omenjena lepa postava res posledica redne vadbe (v 2 letih sem jo redko videl telovaditi več kot nekaj dni po nakupu novega priročnika) ali mogoče relaps v manekenskih vodah tako priljubljenih “belih praškov“. Slednje bi pojasnilo tudi njeno pospešeno staranje, postavlja pa se tudi vprašanje primernosti skrbništva nad najino hčero.
Za zaključek: dragi vplivnež, če se igraš z javnostjo, če jo uporabljaš
- bodisi za pridobitev statusa ali sledilcev in s tem osnovo za “money for nothing”,
- bodisi hlepenje po prostoru pod žarometi
- ali pa da s tem zdraviš travme staranja in drastični padec pojavnosti in prepoznavnosti (glej samo cvetober bivših manekenk, diverzificiranih v vplivnice)
ima tako pojavljanje implicitno ceno: izgubo zaščite anonimnosti. In zato se prosim ne zgražajte, če o sebi berete, slišite ali gledate tudi kaj neprijetnega. Bodisi od Čeglaja ali pa od mene.
*Aliexpress.com, cena 3-7€. Zdi se mi, da je bila v njenem story-ju cena okoli 30€ kar pomeni spoštljivih 600% marže tudi z upoštevanjem transportnih stroškov in carine. Ni slab biznis! Južni sosedje bi rekli “porez na budale”.
**Ko smo že pri oprsju: ob remontu sem v šali postavil pogoj, da bom v primeru da jih uporablja še kdo drug le-tega bremenil za polovico investirane vsote. Torej pozor, dragi posteljnogrelni nasledniki: you owe me and I will collect 🙂
*** S tem, ko je tožnica novinarju izročila ovadbo in se z njim dogovorila za objavo zadeve, je privolila v to, da bo del njene zasebnosti glede njenih zdravstvenih težav izpostavljen v javnosti. Ob odsotnosti drugačnega dogovora o posebnem pisnem soglasju je to za objavo zadoščalo (iz sodbe ECLI:SI:VSRS:2003:II.IPS.371.2002)