Pentagon proti WikiLeaks – Prvi resni poskus kibervojskovanja?

WikiLeaks je pred časom napovedal objavo novih 15.000 dokumentov o vojni v Afganistanu. Pri prejšnji objavi neredigiranih dokumentov je po mnenju mnogih človekoljubnih organizacij ogrozil civiliste v Afganistanu, ki so sodelovali z zavezništvom. Pri objavi naslednjih bodo bolj pazljivi in po izjavah ustanovitelja Juliana Assangea so sedaj z redakcijo na približno polovici preostalih tekstov. Ti naj ne bi bili objavljeni, dokler jih v celoti ne pregledajo in izbrišejo morebiti nevarne dele.

Od konca julija se v ameriškem tisku (Fox, Washington Post) pojavljajo pozivi k akcijam proti spletišču (preemptive action). Prejšnji teden je tiskovni predstavnik Pentagona dejal, da »če (jim) delanje dobrega ni dovolj dobro samo po sebi, bomo morali najti rešitve, kako jih pripraviti do tega, da delajo pravo stvar«.

Pentagon jasno ima za to sredstva – 15. junija 2010 ustanovljen Cyber Command ima za nalogo prav zaščito 15.000 omrežij in kakšnih 7 milijonov računalnikov – ergo verjetno tudi zaščito tega gradiva. Če združijo moči še s kvanti iz NSA in drugih vladnih agencij, je to kibervojska, ki se ji mogoče lahko uprejo le še Rusija, Kitajska in Indija.

Vendar pa se je WikiLeaks odločil za zanimiv način predobrambe. Predzadnji dan julija 2010 je na spletu objavil skrivnostno, 1,4 gigabajta veliko datoteko »insurance.aes256«, za katero je znano le, da je kriptirana z močnim AES256 ključem. Datoteka verjetno ne zajema le vseh 77.000 afganistanskih dokumentov, temveč verjetno tudi dokumente o vojni z Irakom in drugo gradivo. A je neuporabna brez ključa, za katerega Assange pravi, da ga bo razkril le v primeru aktivnosti proti spletišču. V preizkusu revije Wired je bilo aktivnih 64 zrcalnih strežnikov, s katerih je bilo možno datoteko prenesti na svoj računalnik. Zrcala so zunaj ZDA (zanimivo – pa nobeno na Kitajskem ali v Indiji), na Balkanu pa le v Sarajevu. Sicer je slika časovno pogojena, a je videti, da v Sarajevu bolje spremljajo kibersvoboščine kot v drugih, celo razvitejših državah. Ali pa samo bolje spremljajo vse, kar se tiče Afganistana. Kakorkoli, le zanimivi podvprašanji.

Pravo vprašanje je, ali bo Pentagon preizkusil svoj novi oddelek. Izziv je izredno zanimiv. Brez dvoma lahko ugasnejo spletišče. Z malce večjo težavo lahko blokirajo zrcalne strežnike, vendar je mogoče. Tehnično mogoče je celo identificirati računalnike, ki so datoteko naložili, morebiti datoteko pobrisati ali še bolje – malce, a hkrati popolnoma, pokvariti. Tak virus bi znali napisati celo v Mariboru, zapisi v usmerjevalnikih pa omogočajo zelo ciljano razširjanje. A je verjetnost uničenja te datoteke minimalna, saj zagotovo že obstaja na varnih medijih. Od tam do ponovnih objav in popolnega razširjanja je kratka pot. In WikiLeaks lahko objavlja popravljeno datoteko z več redakcije v rednih obdobjih, kar poveča verjetnost preživetja ter verodostojnost pravilnosti in celovitosti datoteke.

Med pisanjem in deskanjem za ta tekst se mi je pojavilo vprašanje, kako to, da so na WikiLeaks med dokumenti iz Slovenije poleg tujih gradiv, v katerih smo omenjeni, praktično le Telekomovi sistemski ceniki iz leta 2009. Mar Slovenci nimamo nobenih zanimivih dokumentov o tekočih zlorabah, opisanih dnevno v medijih? Mar ni prav zavarovanje dokumentacije pogost razlog umanjkanja sodnih sankcij? Objavljanje na WikiLeaks je glede na zgoraj opisano izredno zavarovan način za preživetje neljubih, a važnih dokumentov. Ali pa nam manjka ljudi kot so Bradley Manning, ki bi bili voljni zapiskati na piščalko ne glede na posledice. A to so spet druga podvprašanja.

Napad bi bil torej s stališča uničenja WikiLeaks precej neuspešen. Vendar pa bi ob tem odkrili še marsikaj drugega – na primer doseg in strategijo borbe proti nekonvencionalnemu nasprotniku – neformalnim skupinam. Tehtanje med temi argumenti in nujnim izbruhom (kako močnim?) opozicije zaradi posega v kar nekaj človekovih pravic za ameriško administracijo verjetno ni lahko. Cilj je precej legitimen (ohranjanje življenj, …), podpora desnih medijev in s tem verjetno precejšnjega dela volivcev obstaja, že dva meseca pa obstaja še nov, cilj iščoč rod vojske. Skratka vse sestavine za dobro akcijo.

Če se bo začelo internetu v naslednjih tednih kolcati, bi to lahko pomenilo, da se preizkuša novo vojskovanje. Rezultati bodo v vsakem primeru zanimivi.

odzivi: 6 na “Pentagon proti WikiLeaks – Prvi resni poskus kibervojskovanja?”