Iz sodišča mi sporočijo, da Karin še vedno ni plačala predujma za psihiatričnega izvedenca, na kar naju je pozvalo sodišče dne 25.1.2021. Mojih 700€ sem plačal takoj po prejetju poziva. Konec februarja od sodišča še vedno ni postavitve, zato jim 26.2.21 z odvetnico pošljeva dopis na sodišče v katerem ga obvestiva o Karininih zlorabah stikov ter zaprosiva za pospešitev.
Danes prejmeva dopis od sodišča, da ga. Škufca kljub poteku roka predujma ni vplačala, ter da zaradi tega pogoji za postavitev izvedenca še niso izpolnjeni. Ni čudno, da naši sodni postopki trajajo toliko časa, če so kretensko neoptimalni in z obilico prostora za zlorabe. Preberem zakonodajo in pravilnike ter sodno prakso. Hej, tule je pa priložnost za izboljšanje postopka!
Kako poteka izvedeništvo na sodiščih? Na predlog ene od strank ali sodišča samega se sodnik lahko odloči za postavitev izvedenca. V tem primeru bo pozvalo starša k vplačilu varščine v roku enega meseca. V kolikor kateri od staršev ne plača predujma, ga sodišče v roku 7-14 dni ponovno pozove (s 30 dnevnim rokom) ter obvesti tudi nasprotno stranko, ki lahko založi predujem tudi za nasprotno stranko. Če eden od strašev sporoči sodišču, da zaradi svojega težkega materialnega stanja predujma ne more plačati, lahko zaprosi za odlog ali odpust plačila, o čemer bodo pristojne službe spet odločale nekaj mesecev, na koncu pa bo ta strošek plačala država. V večini primerov, kjer gre za spor med roditeljema glede stikov in skrbništva, je psihiatrična evalvacija obeh staršev običaj in pravilna praksa. Sodišče tako postavlja izvedence v otrokovem interesu in bo, če starša ne zmoreta ali nočeta plačati izvedenca, samo založilo honorar.
Ok, torej se lahko pingpongamo nekaj mesecev? Mar res ni nihče videl te luknje ali pa je ta namenoma postavljena, torej »bug by design«? O tem ne morem soditi, vsekakor pa je potrebno postopek spremeniti (in bom predlagal Društvu očetov, da se začnemo ukvarjati s to temo):
Sodnik naj takoj postavi izvedenca, ki nemudoma začne z delom ter pozove obe stranki k plačilu predujma. Proces se začne, izvedenec pošlje račun sodišču – država je varen plačnik, temelj plačila pa nalog za postavitev izvedenca. Sodišče račun poravna, država pa nastale stroške bodisi poračuna s plačanim predujmom ali ga izterja od dolžnika (starša, ki ni plačal)..
S tem skrajšamo rok za začetek izvedenskega procesa iz 45 do 180 (ali več) dni na 0 dni. Stranski učinek je bistveno zmanjšanje birokracije saj je dosedanja praksa, da običajno predujem presega stroške izvedenca, zato mora plačnik po končanem postopku od sodišča terjati preplačan znesek, le-to pa ga običajno z nekajmesečno zamudo vrne plačniku (jaz že več kot pol leta po testu očetovstva še vedno čakam sodišče, da mi vrne preplačano razliko).
Meni na srečo nekaj sto evrov ni težava: ne plačati ne čakati, da mi jih vrnejo. A jaz sem izredno priviligiran oče – kakšne stiske pa navedena sodna folklora povzroča pri slabše situiranih očetih, ki se ob minimalcu in izvršbah borijo za preživetje, pa si lahko le mislimo. Grozot, ki jih kot družba povzročamo očetom (in jih upravičujemo z dogmo zaščite žensk pred nasiljem v družini), bi se morali globoko sramovati vsi. Tako kot smo se pričanja o nasilju nad ženskami sramovali moški in se za preprečitev dejanj gnilih jabolk med nami strinjali s tem, da velja znižano dokazno breme in s tem lažja možnost obsodbe in ukrepanja v primeru nasilnikov. Sedaj pa se ti isti mehanizmi uporabljajo proti nam: zločinske matere uporabljajo avtocesto zgrajeno za žrtve, da uničujejo nas – očete.
Karin očitno ne manjka denarja saj nas te dni njen Instagram obešča o paketih, ki prihajajo domov pa tudi svojo sobo je začela dekorirati. A ji je jasno v interesu vleči postopke. Po posvetu z odvetnico plačam predujem še za Karin. Za povračilo založenega jo bom moral spet osebno tožiti (in s tem – kot že tolikokrat – opravljati delo, ki bi ga morala policija in sodišče). Dodatni stroški in dodatni glavoboli – verjetnost da bom dobil povrnjen kak evro od te zapravljive in stalno bankrotirane družine je praktično nikakršen.
Potrdilo o plačilu pošljeva sodišču. Upam da hitro odreagirajo. Karin vešče izkorišča neaktivnosti sodišč in CSD-ja za odtujevanje hčere. Hči, zaprta v Fritzlovi hiši med člane družine Škufca je talka njihovih interesov.
(op.p. Sodišče nato 8.4.21 – en mesec po prejemu mojega plačila in 73(!) dni po odločitvi, da je izvedenec nujen, za izvedenca pa postavi Komisijo za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zanimivo, običajno je Komisija zadnja instanca kamor se stranke obračajo kasneje v postopku.)