Za ***M sem skrbel od prvega dneva, ko je bila na svetu. Po porodu prevzel nočna dežurstva, jo hranil (Maja- ***M-ina mati – je od drugega tedna dalje ni več dojila), uspaval, vozil na sprehode. Jo kopal vsak večer. Vozil na zdravniške preglede, spremljal v vrtec, naučil voziti kolo, plavati, smučati, jadrati, brati, se z njo igral, … se pogovarjal od njenega tretjega leta z njo angleško in nemško. ***M je name zelo navezana, jaz pa nanjo. Vedno sem si najbolj želel imeti otroke, biti pravi oče mi prinaša neskončno veselje in zadovoljstvo.
Septembra 2015 Maja, po petih letih skupnega življenja (od tega eno leto v Švici) ugotovi, da preveč pogreša svojo mater. Slednja jo neprenehoma nagovarja, kako je zaprta v Švici, pritrjuje kako grozno se hčeri godi ker mora gospodinjiti in da naj pride nazaj v Ljubljano. Te tašče so res hudič – niso znale vzgojiti svojih hčera v samostojne ženske, glave jim polnijo s pravicami a zamolčijo dolžnosti, jih stalno držijo na štrikcu in z njimi polnijo svoj ego ter zafurana življenja.
Jaz moram ostati v Švici, saj je podjetje ravno dobro poletelo, tako da selitev nazaj v Ljubljano zame ne pride v poštev. Z Majo dogovoriva deljeno skrbništvo in polovično prisotnost ***M pri obeh. Jaz sem itak en teden na mesec v Ljubljani, poleti sva z ***M več kot mesec skupaj na jadrnici, pozimi greva za 14 dni v trope – tako da nekako uspem balansirati moje službene obveznosti in skrb za hčer, s katero preživljam več kot 5 mesecev na leto. Maji ustreza, saj lahko brez skrbi žura v času ko je ***M pri meni, pa tudi skrbi z njo je bistveno manj.
Tisti čas gromno letim po svetu. Na leto sem bil približno 100 dni na letalu ali v tujini saj poleg Švice vzpostavljam podružnice v Nemčiji, Ukrajini, Rusiji, Romuniji, Poljskem, Albaniji – pa še vsi sejmi, konference in predstavljanja naših agrotehnoloških inovacij. Neredko se zgodi, da sem v enem tednu v 3-6 državah.
Redke večere, ko sem v Ljubljani in prost (***M je pri mojih starših ali pri Maji), preživim s čudovito žensko – inteligentno, odgovorno, delavno, trdno na svojih nogah stoječo intelektualko. S katero se lahko pogovarjam in filozofiram. A bolj ko mineva čas, bolj vidim da jo najina veza teži. Rekel bi, da se je vame zaljubila ter je presegla prvoten “friends with benefits”. V sredini 30-ih je in vem, da si tudi ona želi družine. Mene pa nosi želja po grajenju multinacionalke, ***M je prioriteta, razočaranja nad Majo pa tudi še nisem popolnoma prebolel. Kljub ljubezni, ki jo gojim do nje, pravega Majinega nasprotja, se ne odločim za nadaljni korak. A jo imam hkrati preveč rad, da bi jo še naprej mučil z nedefiniranostjo, zato razmerje končam.
Poleti 2017 sva z ***M kar pet tednov na jadrnici. Vsak večer gledam družine na sosednjih barkah. Mlade mamice, ki se smejejo s svojimi partnerji. Otroke, kako se podijo po njih. In gledam ***M-ino veselje, ko se nama na jadrnici še kak drug otrok. Jasno, imela bi bratca, še raje sestrico. Njena največja želja. Jaz pa tudi ugotavljam, da postajam star. Da mi samotarstvo, prakticirano več kot 15 let in katerega sem izpilil do potankosti (dokaz so moji IG posti gospodinjskih veščin 🙂 )ne ustreza več najbolj. Dovolj imam letanja po svetu, dovolj samohranilstva in dovolj jet-set playbojevstva. Želel sem družine, nekomu pripadati, še kakega (ali 4) otroka.
V septembru se vrnem v rutino, Švica, letala, skrb za ***M ko sem v Ljubljani. In praznina. Prelepi pogledi na Zurichsee ampak nikogar, s katerim bi jih delil. ***M postaja vedno starejša in bi bila razlika med njo in sestrico vedno večja. Meni rok trajanja, še bolj pa igranja z novorojencem, tudi ni neomejen. Do novembra, ko ob 20-letnici Datalab-a na konferenci spet srečam Karin, sem bil že dodobra prepariran. Bil sem kot medved na Brdu, ki privezan na drevo čaka, da se mimo pripelje Tito in ga ustreli…
Na prvi zmenek jo povabim v petek, 24.11.2017. In ostane pri meni do naslednjega četrtka, ko gre prvič nazaj domov – po obleke.Neprestano se pogovarjava. Iz nesamozavestne nedonošenke vsak dan postaja bolj razmišljujoča, bolj samozavestna, bolj razgledana. Večkrat se pohvali, da je postala prava gospodinja in mati. In res je odlično skrbela za gospodinjstvo, brez težav pospravljala hišo. Se ukvarjala z ***M, ki se je nanjo zelo navezala. Končno je pretrgala popkovino z materjo, ki se je odkrito pritoževala, da je ni skoraj nič več doma.
“Grelko postelj znanih Slovencev” učim visoke šole ljubljenja. Odkriva samo sebe ter ekstatična prijateljicam razlagala detajle najinega ljubezenskega življenja.
Sprejela sta jo moja starša, ki sta bila – na podlagi člankov v medijih – razumljivo precej skeptična. Sprejeli so jo moji prijatelji, ona je sprejela njih. Z mojo prvo ženo Vanjo, s katero sva kljub ločitvi ostala prijatelja in sodelavca, sta postali najboljši prijateljici. Vsi, ki so naju videli, so bili mnenja, da sva najlepši, vzorčni par in da oba kar žariva. Njen instagram je bil prepoln #loveofmylife izjav. Pogovarjava se o otrocih, poroki.
Bil sem zaljubljen do ušes, počutil sem se kot najstnik.
Poletje preživiva na jadrnici: tam so se še vedno doslej pokazali pravi obrazi ljudi. Dolgotrajnejše bivanje na nekaj kvadratnih metrih, s tujimi ljudmi, ni prav enostavno. Tudi ta preizkus prestane z odliko, zato jo 7.8.2018 – na njen rojstni dan – zasnubim …
…
ter se 5.10.2018 v Trnovski cerkvi poročiva.