Tor 28.4.2020: Anonimno pismo staršem

Sem brez ***M in odidem za veliko noč domov. Starša bosta žalostna, saj smo običajno s tamalo kotalikali pirhe, iskali čokoladice, ki sta jih mama in oče skrila pod drevesa, v živo mejo in travna gnezdeca – pa ju z obiskom razveselim vsaj jaz. A ko pridem domov začutim da je nekaj narobe. Ko gre oče po kosilu spat me mama pokliče v delovno sobo in mi pokaže anonimno pismo, ki sta ga prejela.

Spoštovana ga. kolegica (mamino ime)

Lepo te pozdravljam. Že nekaj časa razmišljam, da ti napišem nekaj vrstic. Ne vem oziroma mislim, da ne spremljaš sinovega Instagrama in posledično njegovih spletnih objav, ki so zelo neprimerne, umazane, grde in niso v nobeno korist in ponos vaše družine, njega in bralcev Instagranma.

Sprašujem se in marsikdo drug tudi, na kako zelo lahek način služi Andrej denar, da ga tako vehementno zapravlja za sodne oblasti.

Ali razmišlja kakšna zapuščina je to za hčerko. In na konec koncev še za eno kukavičjo deklico, kot jo sam imenuje, na tako zelo umazan način. Ali se zaveda, da bosta deklici odrasli in ju bo sram, kakšnega očeta imata. In takrat bo sam, popolnoma sam, le s polno ali prazno vrečo denarja.

Z vsem pisanjem dokazuje svojo čustveno nezrelost, saj življenje ne temelji na izsiljevanju, podkupovanju. Odnos je treba graditi, ga spoštovati. V teh umazanih zgodbah bi morala biti vsaj pravica otrok nedotakljiva pa gre ravno za izpostavljanje otrok.

Mislim, da se ima Andrej za uspešnega poslovneža z veliko znanja, katerega rad podeli med politike, gospodarstvenike, naravovarstvenike. Po drugi strani ga vidim kot čustveno osiromašenega človeka in je v medosebnih odnosih totalno nezrel in nesposoben življenja v dvoje. Zanimivo je, da z nobeno žensko ni sposoben ustvariti toplega doma, saj vse to kar piše po Instagramu jasno dokazuje njegovo nezrelo naravo in nesposobnost sprejemanja drugačnega mnenja.

Verjemi mi, da mi je bilo zelo težko napisati to pismo, ravno zaradi dejstva, da vaju poznam z (očetovo ime) in vem, da sta dobra starša in si sigurno ne zaslužita, da tudi vaju izpostavlja celotni Sloveniji. Sprašujem se, kam vse to pelje – javno podkupovanje, grožnje, ustrahovanje. Če že ima toliko denarja, kot piše, naj ga podeli ljudem, ki ga potrebujejo. Saj s takšnimi dejanji postane večji človek, ne pa z objavljanjem umazanih vsebin. Konec koncev vse kar piše opisuje njega.

Želim vama vse dobro in srečno. Z lepimi pozdravi,

Kolegica

Oprosti, z razlogom se nisem podpisala.

 

Preberem – zavre mi kri in dvigne želodec. Takoj mi je jasno kdo je avtor pisma. Stil pisanja, besedne zveze – predvsem pa želje, razvidne iz pisma nedvomno razkrivajo Matejo. »Kakšen drek od človeka« si mislim. Ni čudno, da je Karin taka (narcisa) kot je – produkt vzgoje teh dveh egoističnih hohštaplerskih omejencev.

Potem ko jima je tvoja hči skoraj uničila sina; potem ko sta me gledala kako že več kot leto hiram v hudi stiski pod nepredstavljivim psihičnim pritiskom; potem ko ste nagovorili Majo da meni –  in tem tudi njima – poizkuša odveti stike z ***M; potem ko še nista niti videla svoje vnukinje, po letu in pol podlosti, krivih ovadb, napadih v medijih name … – jima ti, prototipna zlobna tašča, pišeš anonimno pismo???  In v njem s tebi tako lastnim napuhom še polna nasvetov in zlagane skrbi za druge hočeš prekinitev sodnih postopkov, denar in moje utišanje???? Kako moraš biti pokvarjen, da si sposoben kaj takega??? Črne duše so tile Škufce…

Pogledam mamo in jo vprašam »Vaju sramotim pred prijatelji?«

Mama me resno pogleda: »Ne. Jasno ni preveč prijetno brati kar pišeš. Niti v kakšni družbi si bil.

 »Te je pismo prizadelo?«

Odgovori »Ko sem ga prvič prebrala – me je. Jasno da ti ni vseeno kaj ljudje mislijo. A potem sem začela razmišljati. Najprej me je zmotilo, da mi piše kolegica z Bleda[1]. Na Bledu nimam nobenih kolegic, niti ne poznam kaj dosti učiteljic od tam. Tam nisem nikoli učila. Ko sem šla še enkrat brat, mi je bilo pa vse bolj jasno. Očeta je bolj prizadelo…«

Tega sem se bal. Oče slabo prenaša celotno dogajanje. Že smo se poslovili v Grčiji preden sem odjadral proti Španiji sem začutil, da se boji da me zadnjič vidi. Spomnim se njegovega objema in solz, ko me je prišel iskat v Biograd ko sem se vrnil. Da o tem kako je navezan na vnukinje in kako ga boli ker ne pozna tretje niti ne pomislim. »In, kaj misliš, kdo je avtor?«

Mama izstreli »Škufce, jasno! Saj prav slišiš Matejo. Pa da nima niti toliko obraza da bi se podpisala. Če bi to pisal res kolega, ki naju pozna z očetom, bi nama povedal v obraz. Če bi tale, ki je napisal, stal za svojimi besedami, bi se podpisal.«

Nasmehnem se: »ja, točno to. Prvič, se spomniš kako mi je grozila, da bo vse povedala vama? Zato pa je dolgo časa premišljevala. Drugič: da vaju pozna z očetom – jasno, od smučanja na katerem smo bili. In sem ga plačal. Poglej še kaj želi pisec: če bi želel samo zaščiti vajin ugled zakaj omenjanje sodnih oblasti? Kje je sploh našla ta izraz?«

Tudi mama se nasmehne. »Ne vem kaj sploh misli s tem? Je mislila da boš kar odnehal? Da se sploh ne boš boril za hčero? Te pa slabo poznajo!«

»Ja očitno. Napade me, me obtoži nasilništva, pa misli, da se ne bom branil. Idioti. Ampak glej, to samo kaže kako se bojijo. Zelo dobro vedo, da bodo popušili in zato me hočejo ustaviti tudi na tak način. Mama, jaz jih bom vse zaprl za tole kar delajo. Prisežem da jih bom. So šli daleč čez vsako mejo. «

Mama se ponovno nasmehne. »In to da njih in druge zanima, kako na lahko služiš denar…. No ja, če se spomnim zadnjih 30 let ni bilo ravno na lahko zaslužen. Pa tole o zapuščini za hčere… Da ne misliš, kakšno zapuščino bosta imeli? Kaj pa to da bo tamala rastla brez poznavanja očeta? Kakšna zapuščina je pa to? Prav vidiš, kako lahko mislijo samo nase«

»Itak, samo na svojo rit misli ta familija. Ne briga jih nič. Vsi smo samo sredstvo, da oni pridejo do svojega…« dodam.

Mama je ogorčena: »…pa to da se te bosta tamali sramovali… Njih bi moralo biti sram…. Sramovali se bosta svojih mater, ne pa tebe…«

»… s polno ali prazno vrečo denarja… spet denar… matr jih žuli moj denar… ampak je glupa tale Karin. Lahko bi imela vse ampak luzerka, kakršna je, zafrkne tudi zakon. Sekira ji pade v med pa je preneumna, da bi znala to obdržat. Saj je v bistvu zapravila prav vsako priložnost, ki jo je imela v življenju.«

Mamo še bolj pogreje: »… in potem Mateja govori o čustveni nezrelosti. Sebe naj pogleda, ne pa da pametuje tule. Pa kaj omenja pravice otrok? Saj ne pišeš nič o otrocih. Pišeš o njih in njihovem ravnanju. Kakšna nedotakljiva pravica otrok? Kaj pa to, da ne poznaš očeta?«

»Glej, Škufce hočejo na vsak način preprečiti, da bi resnica in njihova dejanja prišla na plan. Glej, tudi ko me je tožila za družinsko nasilje je bil prva točka Karinine zahteve prepoved mojega objavljanja in govorjenja o tem, kaj se mi dogaja in kaj mi delajo. Samo dve stvari jih vodita – pohlep po denarju in to, da se ne razve. Izsiljevanje in podkupovanje – seveda, to je njihov način delovanja, edini ki ga poznajo. In po stari navadi obtožujejo druge tega, kar delajo sami.«

»… in potem si ti čustveno nezrel in nesposoben življenja v dvoje. Pa da ne znaš sprejemati drugačnega mnenja… Saj ne govorimo o različnih mnenjih, tu gre ja za otroka…«

»… ah mama, to so drugačni ljudje. Njim je ta otrok samo investicija, sredstvo za pumpanje denarja od mene. Briga njo. Ta bo še slabša mati od Daše – čim bo lahko ga bo lahko spet začela goniti okoli. Ampak pri Daši vsaj njena mama skrbi za tamalega, Mateja pa tega ne bo. Ni ona za žrtvovanje in skrb…«

»… saj imajo Francija kot deklico za vse. Bo pa Franci skrbel za tamalo….«

»… najboljša pa je, da sem jaz nesposoben za življenje v dvoje. Z Alenko sem bil 8 let, z Vanjo 9, še z Majo sem zdržal 7 let in bi še, če ne bi odšla iz Švice….«Veš, sedaj ko sem raziskoval, sem odkril da Karin z vsakim fantom zdrži 14 do 21 mesecev.«

 »… ampak saj ni čudno… Ne moreš se stalno pretvarjati. Nekaj časa ji znese, potem pa pride na plano njen pravi obraz…«. Jup mum, točno tako. To sem tudi jaz končno razumel. Zaradi vsega love-bombinga prej sem bil slep za vse svarilne signale. Slep da bi videl, kakšen patološki narcis je.

»Se ti zdi da vaju izpostavljam celotni Sloveniji?«

»Ne zakaj? Saj pišeš o sebi in njih. Sploh mi ni jasno kaj je hotela s tem povedat. Nobene logike! Tako kot je hotela tebe prestrašiti z javnim mnenjem sedaj to isto poizkušajo še pri naju. Ampak glej, tisti ki naju poznajo vedo. Za druge mi je pa čisto vseeno…«

»Najboljša pa je »če ima toliko denarja naj ga podeli ljudem«. Seveda, najbolje njim, ki ga potrebujejo.«

»Mum, to je čisti odgovor na objave o moji filantropiji. V nos jim gre, ker drugim dajem, njim – ki denar tako potrebujejo – pa ne. Še v cajtngih je Mateja šla pljuvat po meni, da nisem dal nobenega denarja in da je Karin odšla iz zakona brez vsega. Kakšna glupa izjava. Hkrati pa jih vse te zahteve po denarju razkrivajo v dno duše.
Praktično je priznala, da je svojo hčer poročila zaradi denarja. Za k***** rojena, za k***** vzgojena – Mateja in Franci pa sta že celo življenje njena zvodnika. Še za umetne joške sta ji prispevala, da se je lahko drugič slikala za Playboy. Sta investirala v hči…
Še fotrov bankrot naj bi Karin reševala in je fehtala svojega tedanjega fanta, celo taksiste… Ne vprašaj kakšno sovraštvo je bilo čutiti od Mateje in Francija do tega fanta. Samo zato,  ker jim denarja ni kar dal ampak je nagovoril poslovnega partnerja, da kupi stanovanje od Francijeve matere.
Kakor sta ravnala s svojo hčerjo sedaj želita še z mojo. Monetizacija otrok. Sam pohlep jih je. Samo denar, ničesar drugega.«

»Oče je to slutil. Veš da je pred poroko prišel do mene in me prosil, da te prepričam. Ampak nate se itak zelo težko vpliva. Pa še tako srečen si bil… Res sem upala, da boš to pot imel srečo in da ti rata.«

»Mama, prosim oprosti. Res mi je žal da morata skozi to kalvarijo. Sramujem se svoje nepremišljenosti. Žal mi je, da sem vaju potegnil v to. Ampak objavljal bom pa še naprej. Dovolj jih imam. So hoteli zgodbo pa naj jo imajo. So hoteli javnost, pa naj jo imajo. Lahko naredim kopijo tega pisma? Zagotovo bo še prav prišlo na sodišču.»

»Ne, vzemi original. Veš da sem pogosto tudi jaz razmišljala, da bi ju poklicala. A mislim, da ne bi nič pomagalo. In čisto odkrito, raje čim dlje od takih ljudi.« zaključi mama.

Previdno pospravim pismo in ovojnico. Pazim da se ga ne dotikam preveč. Zagotovo so na njem prstni odtisi ali driuge biološke sledi, ki lahko pomagajo identificirati pisca ali pošiljatelja – če leksikalna analiza na sodišču ne bo zadoščala.

 

PS: Upam da me bo Mateja tožila zaradi te objave. Tako bom lahko zahteval analizo pisma in hčeri »beyond doubt« pokazal pravi obraz njene druge babice.

PPS: 19 mesecev po rojstvu moja starša še vedno nista videla svoje vnukinje, hči ****M pa ne svoje polsestre.

[1] Pismo je bilo dan prej oddano na Bledu, ker je Mateja s pomočniki želela zakriti vir.

Leave a Comment