Včeraj bral odličen članek Barbare Kotnik: Totalna razprodaja nedolžnosti na Onaplus. Zelo priporočam v branje in razmislek. Kot sedaj dvoletni uporabnik Instagrama opažam bistveno porast mehkega in trdega oglaševanja. Ste tudi vi opazili, da pri »vplivnežih« delež prodajnih objav narašča? Čudovito! Bolj ko se trend povečuje, bližje je saturacija in po njem drastičen padec in pozaba. Eno od zlatih pravil interneta. Remember MySPace, Yahoo, …
Ne čudi torej, da ima Karin zadnja dva dneva na Instagramu spet oglaševalsko drisko objav. Na vso moč se pretvarja, da je vplivnica ter da je »prodajlivo blago« , zato že 573-ič gledamo iste @PrinteApp slike in prekopirane produktne kataloge @pikolinshop-a. Danes reklamni blok zapakira v prošnjo za nasvet za nakup otroških čeveljčkov. Ko sem za odgovor na njeno tožbo za preživnino njej v višini 1800€ / mesec analiziral njene objave v letu 2020 je bila komercialna približno vsaka druga objava..
Najbolj se mi je pa obrnil želodec ob njenih objavah 4.5.21 na Instagram zidu Tema: njeno opremljanja jedilnega stolčka in mizice za ***K. Ko jih vidim sem šokiran. Karin pod jedilno podlogo tlači svoje nosečniške slike. Še pri jedi mora ubogi otrok gledati njene prisiljene nasmehe.
Enako z objavami 28.5.21, kjer nas natančno obvesti o dekoriranju otroške sobice. A tudi tu Karin podzavestno razkrije marsikaj. V otroški sobi edino slike matere iz obdobja nosečništva in kasneje ter njena prerisana oglja (na srečo je najbolj spornega podarila Barbki). Vse taga z dobavitelji/oglaševalci(?).
Narcis se je opazoval v vodni gladini, Karin v printeeapp slikah svojega Instagrama. Tempelj njenega materinstva, kot bi se/ga rada predstavila s vetu. Zlagano a hkrati tako odkrito/odkrivajoče. Je še kak dvom o narcisistični osebnostni motnji?
Kaj pa to dekoriranje pomeni za najino hčero? Vsekakor pranje možganov in imprinting podob v zoreče možgane. Prisilno odsotnost očeta naj nadomesti overdose egocentrične vase zaljubljene matere. Po prvem letu je za psihološki razvoj otroka nujno, da začne rahljati stik z materjo. Da odkriva svet izven varnega zavetja. S tem gradi samozavest ter zaupanje samega vase. Karin pa s svojim ravnanjem in okoljem povzroča prav nasprotno. Oži meje in jo dodatno priklepa nase. Začarani krog psihološkega terorja starša, ki producira narcisoidne otroke, se ponavlja. Škufca sodrga si želi ustvariti naslednico.
Narcisi žal pogosto ob soočenju s svojo pravo podobo postanejo psihopati. Popolnoma možno je, da se je Karin iz relativno benigne narcise pod pritiskom matere/družine ter vplivom kokaina (potencira egoizem in agresijo) z Dašo Podržaj ob padanju mask spremenila v sebi in drugim toksično osebo.
Naravnost zastrašujoče pa je dejstvo, da smo kot družba – ob vedno večjem številu podobnih primerov – popolnoma neopremljeni za pravočasno detekcijo in ukrepanje. Ob kroničnem pomanjkanju izvedencev psihiatrične stroke[1] so večletni roki prej pravilo kot izjema in to je ena od problematičnih točk skrbniških procesov[2]. Dragi sodržavljani, if you tolerate this, then your children would be next!. Pri problematičnih ločitvah kjer so vmešani otroci je potrebno ukrepati hitro. To pa pomeni da je potrebno urediti operativne pogoje za delo izvedencev in povečati njih število.
Bomo le le nemi/utišani opazovalci početja?
Karin vsem na očeh, objavljeno in dokumentirano pred celotno Slovenijo demonstrira starševsko odtujevanje in zanemarjanje otrokovih potreb. Medtem ko ji kognitivno prikrajšane internet »vplivnice« ploskajo, lajkajo in komentirajo te poste bom jaz nadaljeval z nastavljanjem ogledal. V upanju, da bo napisano dovolj ganilo družbo, da ukrepa in spremeni sistem. Da »v največjem interesu otroka« iz besed meso postane.
Oglaševalce na njenem profilu pa opozarjam da ne dovolim da se pojavi kakršenkoli logo skupaj s sliko moje hčere, da sem o prepovedi obvestil tudi ga. Škufco ter da bom v primeru kršitve uporabil VSA pravna sredstva v največji možni meri da preprečim komercializacijo svoje hčere.
O tem, da se vaši produkti uporabljajo za vršenje nasilja nad mojo hčero in da slike o tem promovirajo(?) vaše blagovne znamke pa raje ne bi. Bi se znal precej pikro razpisati. Na žalost pa si lahko mislim, da je »važno da je mama dobro« tržni podsegment dovolj zanimiv, da vsaj ekonomsko opravičuje vaše tozadevno ravnanje.
[1] Kljub zavedanju o problematiki predolgih rokov in pomanjkanju izvedencev pa sem vseeno močno proti predlogu, da bi izvedenci postali npr. terapevti brez ustrezne formalne izobrazbe. Ta res ni garant usposobljenosti, še manj etičnosti a ima vseeno najvišjo lestvico. Odločamo namreč o usodi naših otrok…
[2] Poleg povečanega števila je potrebno zagotoviti tudi operativne pogoje za delo in nadzor kot so npr. razumno varnost pred grožnjami ter ustrezen mehanizem odgovornosti ter preverjanja. Nujno je potrebno pogledati in optimirati tudi sam proces, ki je na nekaterih mestih grozljivo potraten. Sodnik ni dolžan vnaprej preveriti, če izvedenec sploh sprejme primer ampak ga določi iz seznama. Nekateri sodniki preverijo, drugi (pogosto po preteku roka) postavljajo novega izvedenca s čimer po nepotrebnem zapravljamo čas. Prepričan sem, da je podobnih neučinkovitosti še polno.