BjB pujsa po Las Vegasu in išče Melkiada
Ena od prijetnejših stvari agentovskega dela je letanje po svetu. Zadnja naloga je moje podplate vodila čez lužo v grešno mesto Las Vegas, svetovno prestolnico igralništva (in še česa), ki se vsako leto konec novembra spremeni v računalniško Meko, kjer nepregledne ljudske množice častijo digitalna božanstva. Letos je bilo vernikov preko 200,000; božanstev, ki so svoje oltarje nastavile darovanju pa je bilo število 1500. Abraham je letos manjkal, Lotova žena je gamblala predvsem v igralnicah. Sveti oče Zeus, ki se je prekrstil v malega mehkega, pa je tudi na sedanji bakhkanaliji caroval z jekleno roko.
MESTO GREHA
Las Vegas je sam po sebi zelo zanimivo mesto. Ameri takole sredi puščave Namečejo nekaj milijonov ton betona in nekaj milijonov ton železa, vse skupaj osvetlijo z nekaj milijoni lučk in poselijo nekaj milijonov ljudi in že štejejo nekaj milijon milijonov zelencev. Tako. Enostavno! (btw: kar je v Ameriki pod milijon ne šteje, zato, ko me kdo vpraša, koliko bralcev ima Joker, mirno rečem, da jih je za milijon. Enostavna kalkulacija: en bralec Jokerja = sto navadnih lajmerjev). Vegas je “izumil” tja ob koncu tridesetih let znani mafijaš Bugsy Siegel, potem ko je na svoje veliko presenečenje odkril, da je igralništvo po kavbojski tradiciji v Nevadi dovoljeno. In kjer so nekdaj cveteli kaktusi in zaudarjala razpadajoča trupla počasnih Jackov sedaj sijejo hoteli in dehtijo umetne vijolice. In povsod cinglanje igralnih avtomatov ki požirajo in bruhajo četrtake. Po nekaj dnevih ima človek tega omniprevezntnega zvoka že tako poln kufer da bi bilo starinsko ropotanje kač prava plaža za izmučena ušesa.
Ko povprečen evropejec pridrvi v Vegas ga čaka hujši kulturni šok. Vsakemu, ki dvomi v moč denarja priporočam obisk. Ker so ameri zelo mlad narod (komaj 200 let so šteli pred kratkim) imajo nepopisno luknjo kar se torej zgodovine tiče. Še tako zanikrn prebivalec stare celine lahko pokaže na 3000 letne grške misli ali na 2000 letne ostanke rimskega ces(t)arstva ali v hudi sili na 500 letni božji hram, ki mogoče še celo nosi rahle sledi zadnje grmade. Kaj pa naj naredi ubogi ameri? Indijance in njihovo kulturo so uspešno iztrebili, priseljence skupaj z njihovimi kulturami usepšno asimilirali, še zadnje korenine pa je uspešno prekuhal veliki talilni lonec narodov. Ker pa amer ni neumen in ima denarja da se iz puščave oaza dela, si zgodovino postavi. Evotigana poreče. In tako hodiš po Vegasu in vidiš hotel v stilu egipčanske piramide, Cezarjevo palačo, dvor Kralja Arturja, gusarski otok z lastnim pristaniščem in dvema starima ladjama, ki se periodično obstreljujeta in napadata, da o velikem MGMu sploh molčimo. In ker ameri niti najman ni malenkosten, so to hoteline da se reče: tako nekako 2000+ sob vsak (približno 200 ljubljanskih Slonov). In vsaka hotelina ima svojo igralnico spodaj. In jasno “theme park”. Tako so v Luxorju postavili umetno reko, ki teče po hotelu in se po njej prevažajo ladjice. Najbolj brez sape pa ostaneš v cezareji. Rimljani so bili bojda zelo potraten in razbrzdan narod in ameri jim zvesto sledijo. Cesars Pallace ima tako znotraj hotela enostavno narejeno malo mesto, vključno z mestnim trgom in vodnjakom na njem. Da ne bi bilo preveč dolgočasno, se vsako uro zvrstijo še sončni vzhod, dan, zahod in noč. Cool. 2mač. BLAH! Najbolj hecno pri vsem tem pa je, da še vedno vidiš trume ljudi, ki nenasitne igralnice futrajo z zelenci. Mislim, če bi kdo imel 3 možganske krivulje več kot le za dihanje, žretje in plojenje, mu mora biti jasno, da mašine v kleti žrejo denarje, ki se nato zgoraj stekajo v zidove. In ker je zidov veliko, mora druga prosta možganska krivulja ugotoviti, da je torej ljudi, ki odidejo praznih žepov iz igralnice zelo veliko. Tretja možganska krivulja hipno preskoči v modus, ki bi ga najlažje opisali kot izmikanje (cinglanju, vabilom, geslom “play 25cents, win a Corvette”). Zdi se, da obiskovalci sejma te tri krivulje imajo, saj lokalni prebivalci na veliko pluvajo po sejmu, ki prinese trumo ljudi, ki le malo pustijo v enorokih avtomatih.
Aja, preden preneham bruhati po Vegasu, še zadnje opažanje, ki je izbilo sod dnu, kot bi rekli naši očaki. Vse kar si ameri spomnijo je svetovno znano (world famous Charlie’s ribs, world famous Astro Burger, world famous rollercoaster) ali pa vsaj največje na svetu (world tallest thermometer, world loosest slots). Skratka, če nima to ravno vsak tretji čolofokar potem je to že unique, če pa podobne stvari ne najdeš na 200 korakih, je to že world famous. Tako. Da boste vedeli, da so pravljice, ki jih gledate po TV ali v kinu samo bajke-mokre sanje. Ta dežela bi bila nekajkrat bolj habitabilna, če bi bila malo bolj samokritična in manj samoljubna. Tako pa pač ostaja samoljubnovasesamozaverovana in still the greatest country in the world, the land of the brave, the home of the free. Amen!
- Če se boste v Ameriki počutili rahlo drugorazrednega je to povsem vaša krivda. Zavedajte se, da ima povpreč(en/na) slovensk(i/a) mul(ec/a) boljšo izobrazbo kot ameri, da govori v povprečju 2 jezika več ter da ima ameri prednost navadno le v denarju, to pa baje niti ni vse na svetu.
PODOŽIVLJANJE
Bi bil mogoče čas da povemo kaj o kampjuterjih? Mogoče pa res. Začnimo lepo pri začetku, kot je naša stara in ustaljena in čisto primerna in zveličavna navada. Letos se je godil že petindvajseti Comdex in to so tudi ustrezno proslavili. Ja, res je. Že 25 let je tega, kar je Intel razvil tisti famozni štiribitni procesor 4004, ki naj bi sprva rabil le za kalkulatorje, pa so ga naredili rahlo pametnejšega in splošno uporabnega. In ker se je stvar prijela, je štorklja kmalu prinesla tudi mlajšega bratca, 8008 imenovanega, ki je bil pravzaprav čisto spodoben mikroprocesor in je takorekoče temelj današnje industrije mikroračunalnikov. Četrstoletnica je bila torej primeren okrogel dogodek, ki ga je veljalo primerno proslaviti in to so promptno tudi storili. Poleg prijavnice je bil postavljen šotor-muzej. Notri so domovali primerki starih mikroprocesorjev (4004, 8080, 6502 alias C64, Z80 alias Spectrum, Motorola 68000) in prvi mikroračunalniki. MIPS Altair, računalnik za katerega je komaj 16letni Gates skupaj z Allenom napisal Basic in ustanovil Micro-Soft (takratno ime so pisali še z dvema besedama). Pa prototip Apple I in jasno Apple II, s katerima sta svoj jabolčni nasad zakoličila Jobs in Wozniak. Posebno mesto pa je imel Xerox Altos, računalnik, ki je imel grafični operacijski sistem, miško in Metcalfovo pogruntavščino Ethernet. O tem, da je v tem času Jobs še meditiral v Indiji ali pa da je Metcalf potem ko z Altosom ni bilo nič zapokal kovčke in ustanovil 3Com, ni potrebno izgubljati besed. Kogar zanima resnična zgodovina najbolj nore industrije svetih krav na svetu, naj urno vzame v roke Cringleyevo knjigo “Naključni imperiji” ki je za lajmerje celo prevedena (če kdo dobi v roke angleški original, naj obvesti avtorja tega članka, kateremu se knjiga, posojena nekemu dotičnemu slo-računalniškemu piscu, še ni vrnila saj je za njo izginila vsaka sled).
Comdexov muzej je bil svojevrstna božja hiša sejma. Po vsem kričanju in direndaju na stojnicah, je tu vladala pritajena svetloba in prav zanimivo je bilo opazovati obiskovalce, kako šepetajoče kažejo na artifakte in se ginjeno spominjajo preteklih časov, ko se je vse začelo. Tudi vaš dotični avtor je moral nekajkrat ganjeno posmrkati in si, tako skrivoma, otreti izdajalsko solzo iz očesa.
“Normalni” del sejmarjenja pa je močno drugačen od tega, česar smo vajeni v domačih logih. Prvič je fizično drugačen. Namesto centralnega razstaviščnega prostora kot je to v navadi pri ostalih sejmih, je Comdex decentraliziran. Človek bi skoraj rekel raztresen po Vegasu. Največji prostor je Las Vegas Convention Center (ameriji pravijo sejmu convention) ali krajše LVCC. To je tudi edini razstaviščni prostor ki nosi podobnosti z našimi predstavami. Ostale razstavne hale se držijo hotelov in se navadno do njih prebiješ skozi naporno cinglanje igralnic (Hilton, Balys, Sands).
KAJ SO POVEDALI MODRI
Važen dogodek vsakega Comdexa so paneli in konference, na katerih bistre glave krešejo misli o določenih temah računalništva (podobno kot predstavitve na domačem Infosu, le da na precej višjem nivoju). Panelov je vsako leto več in udeležiti se vseh in se ob tem sprehoditi še po razstavišču je nemogoče. Posebno vlogo imajo Keynote Speaches, marketinške onanije najpomembnejših mož ljubljene industrije. Keynote Speaches postajajo samostojni showi ki se mirno lahko kosajo z večernimi predstavami čarovnikov in drugih artistov, po katerih Vegas slovi. Prvi letošnji govor je imel kdo drug kot Andy Groove, predsednik Intela. Potem ko se je nekaj časa pomudil pri reminisciranju zgodovine, je snel svoj magični klobuk in začel čarati zajčke krasnega novega digitalnega sveta, ki že trka pred naša vrata. Povedal je, da je navdušen, ker je letos prodaja novih PC računalnikov presegla prodajo televizorjev in prepričan sem, da je njegovi sreči ni konca (tudi moji ne bi bilo, če bi bilo moje čipovje v 70% mašin). Drznil si je celo napovedati prihodnost procesiranja za 15 let vnaprej in po njegovih besedah bomo takrat deležni procesorjev, ki bodo delovali z 10 giga hertzi. Uau. Končno bomo lahko igrali F1GP2 z vsemi vključenimi lastnostmi v real-timu. Kljub temu pa imam občutek, kakor da ni povedal nič pretresljivega, pa vseeno-kako prijetna in enkratna je bila njgova predstavitev.
Drugi dan je bil na vrsti čarovniški mojster Bill. Gospoda Gatesa in njegovih predstavitev v Vegasu ne zamudim nikoli. Hej, no-way! Tip je tako ekstremno cool, da to že presega vse meje normale in menim, da bo njegov poster v kratkem visel nad mojo posteljo v spalnici. Gatesa enostavno moraš imeti rad, ne glede na to, kolikokrat se ti sesujejo Winsi ali kako dvomljivo moralne so včasih njegove poslovne poteze. Tip je enostavno hardwired heker, zvezda, ki mu združene sile Jackota, Metalice, Stonesov s pomočjo Madone ne sežejo do kolen. Tudi letos je pridričal na oder v njegovem značilnem nerdovskem imidžu in z veliko kriljenja z rokami v stilu srednješolca pred tablo opredaval vizijo pooknjenega sveta. Tu moram hitro pripomniti pozitivno in negativno stran njegovega letošnjega nastopa. Pozitivna je, da fant (mož) vsako leto deluje bolj profesionalno in izpiljeno, kar je po eni strani skoraj škoda. Negativna pa je, da je bil njegov letošnji nastop nekako brez hudega popra. Prejšnja leta je prodajal svoje produkte in celo zametke produktov s pomočjo videofilmov v katerih so srednjerazredni igralci s pomočjo ultracool mašinerije enostavno pomedli s takrat aktualnimi znanstvenofantastičnimii filmi. Letos je bilo vseskupaj bolj umirjeno, en od videoodlomkov pa je celo kazal razne laboratorije v Msoftu kjer razvijajo napredne stvari. Žal so bile najzanimivejše zadeve (prepoznavanje VSEBINE in POMENA govora in računalniški vid) predstavljene na kratko, na dolgo in široko pa je nek pametni bozo razlagal neke featurje nečesa, kaj bo verjetno MS Office 99. Bill, bolj se bo treba potruditi. Naslednje leto pričakujemo znova veliko filmov in neverjetno tehnologijo!
Popolno razočaranje pa je bila Barskdaleova predstavitev. Mož je živina pri Netscapeu in namesto da bi trosil tehnološke bombone in nas spravljal ob sapo z vesoljskimi demonstracijami, naklada na dolgo in široko o nečem, čemur oni pravijo Constelation in naj bi bil nekakšna bolj izpopolnjena verzija Notesov s pridihom vsemreže. Hej, get a life! Če bi želel marketinško blebetanje, bi šel na stojnico. Nasploh imam občutek, da se Netscape obnaša pretirano snobistično in celo neumno. Na prvi pogled se zdi, kot da je temeljni bivanjski razlog, se pravi reason d’etre Netscapa nasprotovanje Microsoftu. Zarota proti gigantu, ki naj bi kao dušil trg. Hm. Če si David in se pripravljaš na boj proti Goliatu, potem se ne smeš zapletati v plemenske vojne in mu stalno skakati po žuljih. Bolj razumno je, da se usedeš v senco, rezljaš vedno boljše frače in besno napenjaš elastiko. Ko najdeš dovolj velik in primerno oblikovan kamen, mu ga ustreliš v glavo. Moje osebno mnenje je, da če se v Netscapu stvari hitro ne postavijo na pravo mesto, podjetju ne bo ušla usoda njihovih zgodovinskih predhodnikov v svetem boju zoper nevernika. Skratka, pričakujemo lahko pretresljive novice v naslednjih šestih do devetih mesecih.
SEJMIŠČE
Samo sejmišče je bilo babilonski vrvež. Po napovedih organizatorja naj bi bil to največji in najbolj obiskani sejem doslej. Odkrito povedano imam o tem drugačno mnenje. Prvič, sobo v mestnih hotelih je bilo moč dobiti brez težav. Iz dosedanjih obiskov se spomnim, da je še vedno veljalo, da je bilo brez nekajmesečne predrezervacije upanje na sobo v spodobnem hotelu precej ubožno. Letos je imela večina hotelov prostih kar nekaj sob. Je to morda posledica hiperprodukcije hotelov ali pa tega, da so obiskovalci ostajali na Comdexu manj časa?
Drugi vtis, ki sem ga dobil ob sprehajanju po sejmišču je ta, da je bilo precej prostorov praznih. Tako recimo šotor s predstavitvijo novih internet rešitev, ki naj bi bil nekakšna valilnica novih idej, v kateri naj bi se predstavljala majhna a inovativna podjetja razen obilice zraka ni pokazal pretirane ponudbe. Tudi dobro znani razstaviščni prostor v Ballysu je letos umanjkal. Statistika pravi eno, občutki drugo. Resnica je verjetno nekje v sredi.
MICROSOFT
V LVCC so kraljevali veliki. Microsoft se je znova bohotil z neznanskim razstavnim prostorom. Najzanimivejši zadevi pri njih sta bili WindowsCE, ki omogoča izdelavo malih notesnikov, PDA imenovanih, ki jih spravimo v žep in so združljivi s podatki, ki jih producirajo večji brati. Nad njimi sem bil enostavno navdušen in menim, da je to prvi korak v smeri odmetavanja rokovnikov in uporabljanju digitalne beležke. Kar tak računalniček v rokah tehnološko naprednega učenca pomeni pri šolskem delu (digitalni plonki, baze podatkov,…) mi pričara nasmeh na lice. Microsoft je končno demonstriral Internet Studio. Po nekajletnem razvijanju ultimativnega programa za elektronski prikaz informacij, ki se je iz MSN-jevskega BlackBirda razvil v Studio je impresiven. Vse funkcije že tako dobrega FrontPagea kot na primer celoviti pogledi na site namesto omejenosti na stran, iskanje mrtvih linkov in podobno so v Istudiu še dopolnili. Integrirana je inačica ActiveX ControlPada, ki omogoča vključvanje BasicScripta in JavaScripta neposredno v aplikacijo in avtomatsko povezavo z vsebinami na strani. Jasno podpira tudi generiranje CSS style shetov in natančno pozicioniranje HTML elementov na strani. Pravi bonbon in komaj čakam, da mi pride pod roke. Obljubljam zelo natančno vivisekcijo programa in temu sledeč obširnejši članek (jasno, če si MS ne spomni kake nove fore in tako znova zavleče končni produkt za nekaj let).
Na igračarskem področju MS vse svoje zlate palice stavi na svoj game API. DirectDraw, DirectSound in Direct3D naj bi pospešili izdelavo špilov na Win95 platformi. Ker je ljudi najlažje prepričevati z narejenim izdelkom, so se hipno lotili programiranja igric. Klasika FlightSimulation trga, nič pa za njo ne zaostajajo pošastni tovornjaki. Tudi ostali založniki iger se končno premikajo v to smer in baje je napovedanih kar nekaj Win95 iger za ta mesec.
Microsoftove igračarske specifikacije bodo končno naredile nekaj reda na področju igralnega programja. Mogoče lahko celo upamo, da na mašinah ne bomo imeli več za vsak špil svoj autoexec in ostale sistemske nastavitve, ampak da bo vse skupaj lepo teklo v oknih. Osebno strašno podpiram tak standard, naj bodo moje molitve uslišane in sila z vami.
PROCESORJI
Ker je Comdex pogled tehnologij, ki jih nam smrtnikom namenjajo v naslednjem letu so bili zelo aktivni tudi mikroprocesorji. Intel se jasno pripravlja na lansiranje svojih MMX omogočenih proceosrjev. Kot čivkajo že vrabci na strehah je MMX tehnologija, ki bo izredno pospešila izvajanje multimedijskih opravil. Hitrejše igre, boljša in mehkejša 3D grafika, videokonference in še hitrejše poganjanje Oken so gesla, s katerimi hvalijo svoje novo blago. Predviden čas prihoda procesorjev na tržišče je prvi kvartal oziroma druga polovica naslednjega leta. Verjetno bo najprej na voljo izvedenka procesorja PentiumPro s kodnim imenom Klammath, nato pa še starejši brat Pentium P55C. V MMX procesorjih naj bi povečali predpomnilnik na 2x16KB in tako poskrbeli za še dodatno spodbudo k hitrejšemu delu. Poleg MMX modula se za naslednje leto obljubljajo tudi hitrosti Pentium 266, ki pa naj bi bil namenjen le uporabi v prenosnikih. Prav tako pa naj bi se povišale tudi hitrosti PentiumPro družine, najprej na 233 MHz nato pa še na 266 MHz, govori pa se tudi o 300MHz izvedenki..Intel bo ob tej priložnosti spremenil tudi modele matičnih plošč, ki naj bi popolnoma podpirali te procesorje. Za uporabnike obstoječih plošč bo na voljo posebna izpeljanka OverDrive procesorjev.
Cyrix, po neskončnih težavah AMDja trenutno najresnejši Intelov konkurent na področju procesorjev razvija naprej s polno paro. Glavna atrakcija sejma je bila predstavitev M2 procesorja, PentiumPro ekvivalenta in naslednika 6×86 modelu M1. Čipovina je precej impresivna. V standarni Pentiumski pin-put so uspeli zapakirati optimiziran 32bitni procesor z 16KB uniformnega, write back cacha, 80 bitno FPU enoto in celo MMX medijski pospeševalec. Cyrix je kljub načrtom o lastnem razvoju MMX enote licenziral Intelovo izpeljanko, tako da na srečo ne bomo imeli dveh standardov. Po drugi strani pa je to tudi svojevrstna škoda, saj je Cyrix navadno s svojimi designi performančno prehiteval Intel. Kot vsak spodoben čip tudi ta podpira izvajanje več operacij v enem ciklu, dvojni cevovod in predikcijo izvajanja skokov in zank. Dobra novica M2ja pa je tudi, da pomeni enostavno nadgradnjo uporabnikom sedanje 6×86 tehnologije. Po trditvah podjetja naj bi uporabniki obstoječih Cyrixovih procesorjev s prihodom M2 enostavno zamenjali procesor in dobili hitrejši sistem.
AMD se je delno zbudil in prikazal različico K5 ki deluje na 166 MHz in je nekako 30% hitrejša kot ustrezen Intelov izdelek. Ker pa podjetje zadnje čase ravno ne slovi po svoji agilnosti, ko prototipe prenaša v proizvodnjo, bo verjetno potrebno počakati na te sadeže. AMD ima očitne težave pri razvoju proceosrjev in zdi se, da le stežka lovi korak s svojima tekmecema, kar se pozna tudi na upadu prihodka in dobička te družbe.
VODILA
Vzporedno s procesorji pa se razvija tudi podporna tehnologija. Vodila so ob medijski poplavi ogromno ozko grlo pri prenosu podatkov. Comdex zaznamujejo tri novosti. Prva je nova nadgradnja poznanega IDE vodila. Potem ko so ga najprej spremenili tako, da podpira tudi priklop CD-ROMa in mu podvojili hitrost ga sedaj čaka nova implementacija – ATA3, ki naj bi še pospešila pretok podatkov med medijem in krmilnikom. Hitrost prenosa naj bi se že v prihodnjem letu, ko bodo proizvajalci diskovja in krmilnikov na trg zmetali najnovejšo šaro povečala na 33Mbit/s (EIDE podpira 11.6Mbit/s), tako da bo to vodilo znova ujelo večnega konkurenta SCSI.
Tudi USB (Universal Serial Bus) končno oživlja. V naslednji polovici leta lahko pričakujemo računalnike z USB vodilom in kmalu za trem množičen pohod USB periferije. Če na kratko obnovimo, USB omogoča zaporedni priklop različnih perifernih naprav v marjetično verigo (daisy-chain). Tako lahko tipkovnico priključimo na računalnik, miško in skener na tipkovnico, zunanji CD-ROM na računalnik in podobno. Velika prednost USBja je, da dovoljuje dovolj velike prenose tudi za zahtevne naprave, katerih priključitev je dosedaj navadno zahtevala instalacijo svojega krmilnika ali priključitev na SCSI bus. Sveži USB standardi predstavljeni na Comdexu sedaj dovoljujejo priključitev do 128 naprav in plug-and-prey avtomatsko konfiguriranje. USB prinaša tudi možnost priključitve raznih zvočnih naprav (npr. ojačevalcev, telefona, krmiljenje video rekorderja), tako da se nam mogoče končno obeta kompjuterizacija domačih naprav.
Še korak naprej pa je standard IEEE 1394 imenovan tudi FireWire. Namenjen prenosom do 20Mbit/s naj bi končno združil razne naprave v nekakšno domače omrežje. Njegova dovoljšna prepustnost omogoča prenos slike iz videorekorderja, DVD diska ali sprejemnika v računalnik ali pa obratno iz računalnika na televizorje in projektorje. Ker ima 1394 tako veliko pasovno širino, bo zelo verjetno pomenil konec SCSI naprav. Obeta se nam dvojna uporabnost, saj bomo lahko z njim celo povezovali diske znotraj računalnika ali pa računalnike med seboj, odpira pa se tudi velika neznanka poceni igralnih čelad, ki bi jih lahko priključili na poljuben računalnik preko standardne žice. Velik protagonist ognjene žice je predvsem Sony, ki že nekaj časa razkazuje prototipe doma prihodnosti, kjer vse naprave zgledno sodelujejo. Pa ne obremenjujte predbožične prodajalce z vprašanji o tej tehnologiji, saj je še bolj oddaljena kot prejšnji dve in jo osebno ne pričakujem pred koncem leta 1997 pa še takrat le v specializiranih napravah.
MODEMI
Internet je že tako omniprezenten, da postaja že vsakdanjost. In z njim se pojavljajo vsem znani vsakdanji problemi kako množico informacij stisniti na dve žici. Potem ko smo dolgo časa poslušali zatrjevanja proizvajalcev, da je 33.6 absolutno največ kar se da iztisniti iz obstoječe napeljave in da je to konec in basta, so očitno zaskrbljeni zaradi svoje bodoče prodaje vsi še enkrat premislili in nabrcali tiste uboge tehnike. In ker tehniki navadno pozitivno odreagirajo na brce, so se hipoma domislili rešitve X2, ki omogoča prenosne hitrosti do 56Kb. Vodilna proizvajalca modemov US Robotics in Cardinal sta oba kazala modele modemov, ki obratujejo na tej hitrosti. Cardinal je zajadral še malo dlje in je predstavil X2 modem, ki ga lahko za samo 72US$ nadgradimo na dvokanalski ISDN. Rulz!
Posebno revolucijo pa je sprožilo podjetje Performance s svojim ADSL modemom, ki preko navadne telefonske žice in (baje, zelo baje) navadnih central omogoča kar za dve ničle večji pretok podatkov. Njihov modem uporablja tri frekvenčne kanale. Po enem prenaša zvok, po drugem podatke od ISPja do uporabnika in po tretjem podatke od uporabnika do ISPja. Aja ISP je Internet Service Provider, toliko da boste vedeli. Kapaciteta downlinka (ISP-uporabnik) naj bi bila do 7MEGAbitov, uplink (uporabnik-ISP) pa 10MEGAbitov. Huh! 2good2betrue. Zaenkrat modemi delujejo na razdaljah do 4.1 km, Performance pa se že povezuje z nacionalnimi telekomi, ki naj bi podpirali večje razdalje in omogočali infrastrukturo ki bi delovala z DSL tehnologijo. Menim, da niti ni potrebno omenjati, da našega ljubega Telekoma ni med njimi in sodeč po težavah, ki so jih imeli (jih imajo) z uvajanjem ISDN linij, tudi še nekaj časa ne bo. Kar nam torej ostane so molitve, množične demonstracije in splošno nezadovoljstvo ob vsehitrejšem pogrezanju lepe naše v informacijsko globel.
Posebno modemsko poglavje pa so satelitske antene za sprejem interneta iz vesolja. Lansko leto je Hughes predstavljal svoj DirectPC sistem, a je bil še precej v povojih. Letos je prodajni hit v Ameriki, saj za 650 US$ dobite anteno in modem, za 25US$ mesečno pa še priklop. In to kakšen! Downlinko do 4Mbit/s. Ideja je enostavna. Z modemom uplinkate željene URLje (uplinka je pri običajnem sprehajanju po mreži zanemarljivo malo), Hughes pa nato preko satelita pošlje odgovarjajoče strani s tisto enormno hitrostjo. Ker so jasno ZDA premajhen trg za nenasitne apetite velikih korporacij, namerava Hughes odpreti svojo štacuno tudi v Evropi. Po informacijah, ki sem jih uspel zvedeti satelit pokriva tudi Slovenijo, namesto modemskih klicov pa se da uplink pakete prerutati tudi preko interneta in s tem dobiti dirt-cheap ultra link. Edina stvar ki me moti pri vsej zadevi je, da baje potrebuješ za uporabo satelitskega prenosa podatkov dovoljenje Ministrstva za zveze, kar bi znalo pomeniti, da tudi iz te moke ne bo kruha. Si predstavljate kako bi Telekom upravičil svoje investicije v internet providerstvo če bi iz vsakega bolje opremljenega slovenskega doma štrlela antena, ki bi bila približno štiridesetkrat hitrejša kot tisto, kar ponuja zadnje čudo lokalne ISDN telefonije?
Še sklepna beseda: predno odhitite z najdebelejšim prašičkom do X2 trgovcev, se jasno prepričajte, če vaš ISP namerava podpirati nov standard in predvsem kdaj.
ZVOK in OSTALO
Zvočne kartice se tudi počasi izboljšujejo. Creative Labs je tako predstavil AWE64, ki obljublja 64 glasno polifonijo in izboljšan zvok ter spodobne 3D efekte. Večina boljših kartic, ki so jih prikazovali proizvajalci tega neizogibnega koščka železnine, vključuje 3D proceosr, bodisi RealityLabsov ali kak drug. In za razliko od bledih demonstracij prejšnjih let letos zvok res deluje prostorsko (seveda pa je popolnoma jasno, da zato potrebujete spodobne zvočnike).
Na področju čelad ni nič novega. VFX1 naj bi po navedbah proizvajalca končno skakal iz proizvodnih trakov, njegova množična uporaba pa je glede na visoko ceno še vedno vprašljiva. Za vse čelade velja, da je kvaliteta slike, ki nam jo pred oči vsiljujeta ekrana borna. To pa tudi razvodeni pričakovani 3D učinek. Po koluarskih trditvah pa naj bi v roku dveh let prišle na trg nove tehnologije izdelave visokozmogljivih malih zaslončkov, kar naj bi povzročilo revolucijo v uporabi navidezne resničnosti. Več podrobnosti mi kljub obilnem poseganju v agentovsko malho trikov in prepričevalnih tehnik ni uspelo izbrskati (oziroma jeih ne smem zapisati). Nasvet: počakajmo in vidimo.
Precej novosti je na področju grafičnih kartic. Ker o 3D pospeševalnikih piše v tej številiki Uroš, je poročilo o tej temi prilepljeno njegovem članku, torej..-> glej tam!
ZA KONEC
Comdex pa ni le znan po sejmišču, referatih in igralnicah. Osebno mi je najbolj všeč ComdexTV, ki ga prenašajo vsi boljši hoteli. ComdexTV tako spremlja dogajanje na sejmišču in referatih in se vrti 24 ur. Ko tako prideš domov (hotelske sobe počasi postajajo moj drugi dom) po celodnevnem pohajanju po 3cm debelih tepihih, ki so sicer sila prijetni in dejansko zmanjšujejo utrujenost, vržeš čevlje z nog, previdno odložiš nogavice v biohazard vrečko in se zlekneš na posteljo. Prižgeš TV in gledaš, kaj vse si/nisi videl ali zamudil. In to 24 ur na dan. Sto pik za organizatorje!
Notorične pa so tudi Comdex zabave. Vsak večer najmanj eno podjetje naredi zabavo ki je navadno precej dekadentna. Osredni zabavni dogodek je Micrografixov Chilli for Children, na katerem se zbere vsa smetana računalniške industrije. Ker pa so to precej nerdovske zabave, vaš agent pa po celodnevnem špijuniranju precej utrujen, sem s težkim srcem zavračal množico povabil.
Tako se torej konča tale diskurz o najdogodku računalniškega sejmarjenja. Slike, ki so v tekstu so last BjBja in ComdexDaily-ja (baje moram to napisati). Knjiga meseca je vsekakor William Gibson: Idoru, ki poznano tematiko cyberpunka znova prijetno pogreje in poskrbi za napeto branje. Članek o javi in splošna razglabljanja o internetu danes odpadejo, ker agentu odpadajo moči, urednik pa se z BFGjem ozira za primernim strelskim položajem, saj sem verjetno uspel potolči vse rekorde v poznem oddajanju člankov. Febo, neskončnokrat oprosti neoprostljivo, vedi, da zamujanje in piljenje tvojih živcev ni namerno, saj te globoko v sebi vsi močno ljubimo, spoštujemo in občudujemo tvoje krotilske sposobnosti nas neugnane črede tvojih piscev.
Thump!
BJamesB