Vprašanje, ki se je postavilo ob težavah z Intel Pentium procesorjem je bilo, če lahko kdo ogrozi Intelov monopol.
Zgodovina
Intel je vse dosedaj imel najmanj leto prednosti pred proizvajalci x86 združljivih procesorjev. Ko sta AMD in Cyrex, Intelova največja tekmeca, razvila 486 združljiv procesor, je Intel dal na trg novo generacijo – Pentiuma. Pravilo pri proizvodnji procesorjev je, da dobičke prinašajo najhitrejši čipi. Kdor razvojno zaostane, mora svoje procesorje prodajati ceneje. Intelova največja konkurenta sta AMD in Cyrex. Prav AMD je znan po tem, da proizvaja izboljšane procesorje, ki za manj denarja ponujajo večje zmogljivosti. @al pa je dosedaj vedno zaostajal in ni ogrožal Intelovega monopola. Intel se je zato počutil varnega in s svojo cenovno politiko in raznimi akcijami spravljal proizvajalce računalnikov v slabo voljo. AMD in Cyrex sta zato v zadnjih dveh letih vložila ogromno naporov in denarja v dohitevanje Intela, moralno pa ju je podpirala celotna računalniška industrija.
AMD K5
AMD je že s kodnim imenom za svoj nov procesor razodel svoje težnje. Poimenovan Kriptonit, po materialu, ki je Superman-u vzel moč, je namenjen prevzetju tržnega deleža Pentiuma. Od njega naj bi bil približno 30% hitrejši pri enaki frekvenci delovanja, izpeljanke pa naj bi bile 100,120 in 150 Mhz, ki naj bi se na trgu pojavile v letih 1995 in 1996. K5 združljivost s x86 procesorji emulira, kar pomeni, da ukaze Pentium procesorja prevede v svoje interne ukaze. Interni ukazi so RISC tipa, kar pomeni da se hitreje izvajajo. Procesor je pameten, tako da lahko predvideva, kateri ukazi se bodo izvedli v bližnji prihodnosti. To mu omogoča, da hkrati izvede do pet ukazov. Narejen naj bi bil najprej v 0.5 mikronski, nato pa še v 0.35 mikronski tehnologiji, za svoje delovanje pa potrebuje 3.3 voltno napajanje. To mu zagotavlja hladnejše delovanje, zato je pričakovati, da bo AMD s tem procesorjem posegel tudi na trg prenosnih računalnikov.
Cyrex M1
Cyrex je bil znan v računalniških krogih predvsem kot poceni 486 klon. Zmogljivosti njihovih procesorjev so bile slabše kot pa zmogljivosti primerljivih procesorjev Intela ali AMDja. Na enaki strategiji je Cyrex zasnoval tudi svoj dosedaj najdrznejši projekt – izdelava procesorja, ki bo združljiv z 486 procesorji, dosegal bo pa hitrostni razred Pentiuma. Z ugotovitvijo, da povprečen uporabnik le 1% časa nameni računskim opreacijam, so zmanjšali procesorjeve resurse za matematiko s plavajočo vejico in jih uporabili za pospešitev izvajanja ostalih ukazov. Ker je procesor načeloma združljiv z 486 generacijo, programe zanj ni potrebno znova prevajati (kot Intel priporoča za Pentiuma). Neprevedeni programi (kot npr. Windows, ki še vedno upošteva največ 386 procesor) naj bi se tako izvajali hitreje kot na Pentiumu. Enako kot K5 tudi M1 zna izvajati več ukazov hkrati in zato uporablja predikcijo izvajanja. na trg naj bi ti procesorji prišli v sredini leta 1995.
NexGen 586
NexGen je novo podjetje, ki konkurira na področju x86 procesorjev. Nepoznani začetnik je bil prvi, ki je že konec lanskega leta predstavil procesor Pentium razreda. Uporablja inventivno tehnologijo emulacije. Osnova NexGen 586 procesorja je hitri RISC (nezdružljivi) procesor in prevajalna enota, ki x86 ukaze prevaja v jezik RISC procesorja. Ker je za prevajanja potreben čas, 586 kompenzira to s hitrejšim izvajanjem prevedenega ukaza. NexGen 586 ima po mojem mišljenju le eno, a toliko opaznejšo napako – edini izmed Pentium razreda nima vgrajene enote za računanje s plavajočo vejico. V času, ko se vedno več uporablja 3D grafika in grafično intenzivni vmesniki, pa to pomeni resen korak nazaj.
Skupne značilnosti
Trend v razvoju vedno hitrejših procesorjev se počasi oblikuje. Procesorji prihodnosti naj bi bili mešanica RISC/CISC tehnologije. Hitro jedro procesorja, ki izvaja več ukazov vzporedno, veliki predpomnilniki, deljeni na ukaze in podatke ter vgrajene hitre enote za računanje s plavajočo vejico.
Intel namerava v sredini leta predstaviti šesto generacijo svojih procesorjev (mogoče sexium ?), ki naj bi lestvico dvignila še višje. Kakorkoli se bo že imenoval procesor, ki ga bomo v naslednjih letih srečevali v osebnih računalnikih, eno je jasno – imel bo veliko več moči in hitreje bo izvajal vedno potratnejšo programsko opremo, vse to pa za nižjo ceno. Od procesorskih vojn kot vedno profitiramo le uporabniki.
Andrej Mertelj