Drugi del ali kaj kupiti, da lahko sestavljaš ?
Če smo prejšnji mesec videli, kako vse skupaj navijačimo, pa sedaj poglejmo, kaj moramo za vijačenje kupiti. To pa pride do izraza predvsem verbalna (in ne toliko ročna) spretnost, ki naj zagotovi dovolj velik proračun za spodobno mašino. Ker so verbalne spretnosti stvar posameznika in se navadno žal ne da zmešati “pravega” recepta (čeprav pomagajo trivialnosti, kot npr. dobro spričevalo, zalivanje vrta ipd.), bi v tej lekciji raje pogledali po argumentih za spodobnost računalnika in kaj tvori spodoben računalnik.
Ker se ne mislim obremenjevati s proračuni in družinskimi denarnimi politikami, me ne sprašujte, kje dobiti denar za konfiguracije ki jih priporočam. Zato si bom takoj tu vzel svobodo in zapisal 5. Mertljev zakon o nakupu: “Spodoben (multimedijski) računalnik vedno stane okoli 3000 DEM”. Pika. Če mislite da so padci cen in najcenejše ponudbe računalnikov v vesoljni Sloveniji pozročili, da zakon ne velja, ne berite naprej. Cene padajo, programi pa postajajo vedno bolj zahtevni. Ker sta trenda približno obratno sorazmerna, se je zakon v zadnjih sedmih letih vedno potrdil. Hvala BillG.
Zdaj pa zares.
Matična plošča, procesor, predpomnilnik in ostala krama
Matična plošča z vsem kebrovjem, ki je gor, določa osnovno zmogljivost računalnika.
Procesorji
Pa poglejmo najprej procesorje. Pred dobrim letom in pol je bil 486-66 kralj. Danes to ni več. Minimalna konfiguracija, ki jo je danes potrebno kupiti je 486-80. Pa še to je bolj za šalo. In že slišim vaše vprašanje “kaj pa potem, Pentium ?”, na katerega mirne vesti odgovorim pozitivno.
Poglejmo naslednji graf:
ICOMP Graf
Graf nam pokaže grobo hitrost procesorjev, merjeno z Intelovim Icomp indeksom. Večje številke pomenijo hitrejši procesor. Vir Intel
Kar pomeni, da je že osnovni Pentium 75 dvakrat hitrejši od 66-ke. Kako pa se te številke odražajo v realnem življenju ? Poglejmo še en graf:
Winstone graf
Graf pokaže hitrost sistema pod Okni, temelječega na določenem procesorju. Test izvrši mešanico najbolj tipičnih aplikacij (npr. Word, Excel, CorelDraw…) in meri čas izvajanja. Večje številke pomenijo hitrejše izvajanja. Vir PC Magazine Labs
Sedaj pa še tabelica za argumentacijo željenega tipa procesorjev financerjem (če jih gornji nista prepričali. Poglejmo koliko WinStonov dobimo za 1000 SIT pri določenem procesorju:
| Procesor | Winstone/cena | Winstone 95 | Cena
(v 1000 SIT) |
| DX2-66 | 1.566265 | 52 | 33,2 |
| DX4-100 | 1.195446 | 63 | 52,7 |
| Pentium 75 | 1.505646 | 120 | 79,7 |
| Pentium 90 | 1.312336 | 125 | 95,2 |
| Pentium 100 | 1.159754 | 151 | 130,2 |
| Pentium 120 | 1.173333 | 176 | 150,0 |
Večje številke pomenijo več hitrosti za enako denarja. Upoštevane so cene procesorja in matične plošče in hladilnika. Cene so približne in veljajo danes. Ni rečeno, da bodo veljale jutri. Vir GEKKO.
Matična plošča
Matična plošča pa je več kot procesor. Predvsem sta v teh spremenljivih časih važni še dve stvari – vodila in BIOS.
Za nepoznavalce (čeprav dvomim, da jih je veliko med bralci Megazina):
Vodilo je tista reža, v katero vstavljamo kartice. Od njega je odvisno, kako hitro bodo kartice prenašale podadtke do in od procesorja in imajo neskončen vpliv na skupno zmogljivost računalnika. BIOS je program, zapečen v ROMu in skrbi za osnovne funkcije, ki jih računalnik opravlja. Pisanje po disku in zaslonu ter komunikacija med karticami, pomnilnikom in procesorjem je v grobem domena BIOSa.
Vodilu preteklosti se reče ISA. Da ne bi preveč filozofirali, plošče, ki ima samo to vodilo, NE SMETE KUPITI. Izboljšava ISA vodila je VLB (po domače loukl bas). VLB je sposoben prečrpati dvajsetkrat toliko podatkov na sekundo kot ISA vodilu (PCI 33x toliko). Težava VLBja je, da je dokaj nestabilen in lahko zaradi svoje zasnove upočasnjuje procesor. PCI je vodilo prihodnosti. Ima vse prednosti VLBja, poleg tega pa je stabilen in nadzorljiv. Pričakujte, da bo v naslednjih šestih mesecih vedno več periferije prihajalo le še v tej obliki, saj je splošna hiba računalniške branže, da jo prav malo briga, kaj je bilo včeraj in da mirno pozabi na podporo uporabnikom, ki imajo zastarelo opremo. Na kratko: VLB v redu, PCI mnogo bolje.
Zakaj pa je pomemben BIOS ? Zaradi treh črk. PnP. Plug and Play. Ali drugače, nič več nastavljanja IRQ/DMA/IO zmešnjave (kar je najhujša zadeva, ki jo doživlja dnevno vsak serviser – glej prejšnji članek). Kartico bo potrebno le še vtakniti v računalnik in mogoče naložiti gonilnike in stvar bo delovala. Iz prve. A ni to krasno ? Ima pa vse skupaj temno stran. PnP BIOSi se trenutno dobijo le s Pentium ploščami (ne z vsemi – preverite) in potrebujejo za svojo uporabo podporo operacijskega sistema (beri Windows 95, obljublja se tudi Warp PnP).
Predpomnilnik.
Dokler je le tega najmanj 256 KB se ni za bati. Večjega pravzaprav ne kupujte, ker je v teh mesecih ZELO drag, ne prinese pa posebnih izboljšanj zmogljivosti. Pozor: na trgu obstajajo matične plošče 486, ki predpomnilnik le hlinijo. Namesto čipov je prispajkana le imitacija. Prevaro se ugotovi šele s primerjanjem testnih rezultatov s prijateljem (rpibližno 15% razlike). Če na tako ploščo naletite, jo TAKOJ odnesite nazaj k prodajalcu in BREZPOGOJNO zahtevajte zamenjavo ali PLAČANI znesek !
Iz zgoraj pregledanega osebno priporočam nakup Pentium 75 konfiguracije. Ne le, da za manj kot 30,000 SIT dobite popolnoma drugačno konfiguracijo ki bo prešibala vse prijatelje, ampak bo tudi sistem zgrajen okoli takega osrčja precej bolj stabilen in si bo kupil uporabnost tudi v prihodnosti. Še ena opomba. Pentium plošče imajo navadno vgrajen na ploščo tudi krmilnik diska in disketnika ter V/I vmesnike. Torej lahko odštejete še cca. 4000 SIT, ker vam ni potrebno dokupovati te kartice.
Pomnilnik
Pomnilnik je najvažnejša sekundarna komponenta računalnika. Še tako hiter procesor bo s premajhnim pomnilnikom le počival. Kebra je treba futrat in če zmanjka hrane, se kuja in čaka.
Odmislite 4 MB pomnilnika. 8 MB je prava mera za poganjanje oken. Še bolj prava mera je 16 MB. 32 MB je metanje denarja skozi okno (razen če obdelujete kompleksne slike ali podobno). Osnovno merilo, hitrejši ko je procesor, več pomnilnika rabi. Poglejmo samo graf:
Vpliv pomnilnika
Povečanje pomnilnika z 8 MB na 16 MB pri Pentium 75 računalniku je prineslo 53% izboljšanje hitrosti izvajanja aplikacij, pri 100 Mhz Pentiumu pa kar 74% izboljšanje. Vir PC Magazine.
Hitrost pomnilnika je znova sekundarnega pomena. Pomnilnik s 60 ns dostopom ne bo zaradi organizacije nič bistveno hitrejši od pomnilnika s 70 ns dostopom. Pomemben pa je tip pomnilnika. 30 pinski SIMM je preteklost. Večina novih plošč uporablja 72 pinski SIMM brez paritete. Ker je 30 pinske SIMMe prav težko dobiti, se pred nakupom pozanimajte, kakšne pomnilniške module zahteva matična plošča. Čeprav so matične plošče, ki ponujajo obe možnosti na prvi pogled zelo privlačne, pa jih bo v prihodnosti zaradi večinoma neumne organizacije pomnilnika težko nadgrajevati.
Disketniki, diski in krmilniki
Okrog izbire disketnika ni pretiranih vprašanj. Izberite katerikoli 1.44 MB disketnik.
Disk
Disk je druga pesem. Standardni diski za osebne računalnike so IDE tipa. Obstaja še druga družina, ki ji pravimo SCSI, ki pa jo samograditeljem zaradi višje cene in nemalo težav pri inštalaciji toplo od-priporočam. Pa poglejmo, kakšne podvrste IDE standarda imamo.
| IDE | EIDE PIO 3 | EIDE PIO 4 | |
| Št. diskov | 2 | 4 | 4 |
| Max. kapaciteta | 500 MB | 8 GB | 8 GB |
| Max. prenos | 2 MB/s | 11 MB/s | 16 MB/s |
| Kanali | 1 | 2 | 2 |
| CD ROM / tračna enota |
NE | pogojno | DA |
| Diski | starejši od 6 mesecev | mlajši od 6 mesecev | sveži modeli |
| Krmilniki | ISA, VLB | VLB | PCI
PCI matične plošče |
Kako pa je s kapaciteto diska ? Kako velik naj bo ? Zadošča 540 MB. Za sedaj. Pričakujte, da se bo meja spodobnosti dvignila na 1 GB pred začetkom naslednjega leta. Vsekakor pa ne kupujte manjšega diska. Spodobni 540 MB diski (EIDE PIO 3) se vrtijo okrog 25,000 SIT. 420 MB okrog 22,000 SIT. Torej računice za nakup manjšega diska ni. Dostopni čas diska mora biti največ 14 ms, veliko pomembnejši podatek pa je prenos podatkov. Večji ko ima disk prenos, več podatkov bo lahko spravil v sekundi do procesorja in programi bodo tekli hitreje.
Krmilniki
Krmilniki so znova precej “no-brain-decision”. Če imate VLB ploščo, kupite VLB EIDE krmilnik. Če imate PCI ploščo bo potreben PCI krmilnik. Če je krmilnik že vgrajen na plošči poskočite od veselja (po pregledu, če ustreza zahtevam).
Na krmilnik so ponavadi dodani še vmesniki za tiskalnik, serijsko komunikacijo in igralno palico. Še kratek stavek o vmesnikih: Novejši tiskalniki podpirajo EEP/ECP paralelni vmesnik. Tiskalnik lahko tako računalniku sporoča, kaj se z njim dogaja in postane pametnejši. Serijski vmesniki nove generacije temeljijo na čipu UART 16650 (preveriš lahko z MSD.EXE). Tak serijski vmesnik lahko podpira hitre modeme.
EEP/ECP in UART 16650 sta priporočeni lastnosti Windows 95 združljivega računalnika, zato je dobro, da prodajalca povprašate po njiju.
Še trik: Če pri EIDE krmilniku obestite CD-ROM in disk na isti kanal (kabel), se lahko zgodi, da bo CD-ROM upočasnil disk. Rešitev: krmilnik z dvema kanaloma, na katerega na prvi kanal priključite disk, na drugega pa z dodatnim kablom CD-ROM !
Grafične kartice
Spodoben grafični pospeševalnik za VLB vodilo stane okrog 12,000 SIT. Navadno je zgrajen okoli S3 805 grafičnega procesorja. Taka grafična kartica sicer zagotavlja kolikor toliko normalno delo pod okni (ali za igrice), še vedno pa je premalo zmogljiva za današnje aplikacije. Za okroglih dvajset tisočakov že dobimo zmogljivejše, 64-bitne grafične pospeševalnike. Znova se pokaže pravilo, da za minimalno večje denarje ( +8000 SIT) dobimo precej boljše performanse (najmanj štirikratno pospešitev).
Pri izbiri grafične kartice je potrebno paziti še na dve malenkosti: tip in velikost pomnilnika in razširitveni priključek.
Za visokozmogljive grafične kartice uporabljajo proizvajalci le-teh posebno vrsto pomnilnika, imenovano VRAM (standardni pomnilnik je DRAM). VRAM je hitrejši, a mnogo dražji, zato ga priporočam le za grafične postaje. Vlaganje vanj je za povprečen družinski proračun čista izguba.
Pomnilnika je dovolj 1 MB – zakaj poglejmo tabelico:
| Ločljivost | Število barv | Št. bitov / piksel | Minimalen pomnilnik |
| 640 x 480 | 16 | 4 | 256 KB |
| 640 x 480 | 256 | 8 | 512 KB |
| 640 x 480 | 65,536 | 16 | 1 MB |
| 640 x 480 | 16,777,216 | 24 | 1 MB |
| 800 x 600 | 16 | 4 | 256 KB |
| 800 x 600 | 256 | 8 | 512 KB |
| 800 x 600 | 65,536 | 16 | 1 MB |
| 800 x 600 | 16,777,216 | 24 | 1.5 MB |
| 1,024 x 768 | 16 | 4 | 512 KB |
| 1,024 x 768 | 256 | 8 | 1 MB |
| 1,024 x 768 | 65,536 | 16 | 1.5 MB |
| 1,024 x 768 | 16,777,216 | 24 | 2.5 MB |
| 1,280 x 1,024 | 16 | 4 | 1 MB |
| 1,280 x 1,024 | 256 | 8 | 1.5 MB |
| 1,280 x 1,024 | 65,536 | 16 | 2.5 MB |
| 1,280 x 1,024 | 16,777,216 | 24 | 4 MB |
| 1,600 x 1,200 | 16 | 4 | 1 MB |
| 1,600 x 1,200 | 256 | 8 | 2 MB |
| 1,600 x 1,200 | 65,536 | 16 | 4 MB |
| 1,600 x 1,200 | 16,777,216 | 24 | 6 MB |
Vpliv ločljivosti in števila barv na velikost pomnilnika grafične kartice. Tabela vzeta iz knjige “Kako kupim osebni računalnik ?” istega avtorja. Izrek “Nesmiselno je kupovati grafično kartico z visoko ločljivostjo, če jo monitor ne podpira” je vzet iz prav te knjige in še vedno velja !
Razširtveni priključek rabimo, če želimo v računalnik vstaviti kako cool periferijo. Naj jih naštejem samo nekaj: screen graberji (WinTV, VideoBlaster, Targa), VR (3D Max, VFX1), Mpeg kompresorji (MovieMagic). Če kartica nima tistih 40 žebljičkov, se lahko poslovite od uporabe teh naprav.
Multimedijska šara
V ta koš najprej vržimo zvočne kartice in CD-ROM enote. Ker je bilo o obeh na straneh te revije že ogromno napisanega, bi jih preletel le zelo na hitro.
Zvočne kartice
Prvič, kupite 16 bitno zvočno kartico.
Drugič, ni nujno da kupite SoundBlaster, ker je drag in se ga težko dobi (Creative ima OGROMNE težave z dobavo).
Tretjič, edina zadeva, ki je važna je, da je zvočna kartica združljiva s SoundBlasterjem 2.0, zato da jo bodo igrice znale uporabljati.
Četrtič, stereo zvok je že skoraj obvezen, saj drugače ne veš, s katere strani prihajajo pošasti v DOOMu.
CD-ROM
CD-ROM enota je dandanes nuja. In ker tudi pri steklenih ploščah odločitev ni enostavna in zmenjšnjava precejšnja, poglejmo, kaj moramo pred nakupom vedeti. Zopet ena, dva tri, …
Prvič – CD z dvojno hitrostjo (double speed) je dovolj za izobraževanje in premalo za igrice. Trojna hitrost je out, torej ostane le štirojna (quadro speed). Enot z več prestavami ne kupovati, ker so predrage in lahko denar koristno porabimo drugje.
Drugič, vmesnik, s katerim enoto priklopimo v računalnik naj bo OBVEZNO EIDE (ali ATAPI, kot ga ponekod imenujejo). Težava je seveda v tem, da starejši krmilniki diskov (in matične plošče, za EIDE potrebujemo tudi drugačen BIOS) tega standarda ne podpirajo. CD-ROMa z lastno kartico (proprietary interface) ne kupujte (razen če je “zastonj”), saj vsak krmilnik zasede svoj IRQ/DMA/IO prostor v računalniku in vam bo inštalacija povzročala težave (da sploh ne omenjam, da boste morali s pojavom Windows 95 za vsako tako kartico ročno vnesti podatke v register sistemskih resursov).
Tretjič najbolj uporabni so CD-ROMi brez posebne škatlice (caddy-ja) v katero moramo pred uporabo vložiti CD. Ker CD-je navadno pogosto menjavamo, so najbolj uporabni taki, kjer pritisnemo na gumb, predalček se pripelje ven, vložimo CD in pritisnemo na gumb, da se predalček zapre.
Četrtič, zraven CD-ROMa kupite mehko krpico (npr. MikroStar, ki jo uporabljajo optiki, cena cca. 400 SIT), saj so diski kmalu polni prstnih odtisov. Za njih pa je znano, da prinašajo težave (še posebno v kriminalistiki) saj so zvok, slika in podatki iz zašpehanih CD-jev neuporabni.
Če se vam začne dogajati, da sta slika ali zvok nesinhronizirana ali da se igrica nalaga v neskončnost, preverite čistočo srebrne ploščice.
Zvočniki
Zvočniki so najbolj zanemarjen, a eden pomembnejših delov multimedijskega sistema. Z navadno priloženimi pasivnimi (=brez ojačevalca) zvočniki za 5 US$ lahko le plašite sosedovo mačko. Še tako dobra zvočna kartica ne bo prav nič pomagala, če nima česa poganjati. Zato je nakup dobrih zvočnikov odločujočega pomena za potapljanja v virtualni svet. OBVEZNO je potrebno kupiti aktivne zvočnike (=z ojačevalcem). Najdemo jih od 3000 SIT (2x4W) do 60,000 SIT (Altec Lansing, Bose). Priporočam, da ne zapravite manj kot 8000 SIT za pametne zvočnike. Dobra kombinacija je tudi sistem sestavljen iz dveh slabših visokotonskih zvočnikov, ki jih pripnemo na monitor in posebnega subwooferja (basovca), ki ga postavimo pod mizo.
Palica veselja
O veselih palčkah povprečen Megazinc verjetno ve več kot jaz. Za tiste, ki še vedno niste vzeli nedolžnosti nekaj gumbom in potenciometrom naj omenim le, da za arkadne igrice (npr. DOOM) uporabljajte digitalne igralne palice, ki dajejo hiter odziv in so bolj robustne, za simulacije pa analogne, ki prepoznajo tudi vmesne položaje. O najboljših igralnih palicah pa ima tako vsak svoje mnenje. Palice najdemo v cenovnem razponu od 3 do 30 tisočakov.
Namesto konca
Poglejmo, kaj je potrebno plačati za minimalno in kaj za optimalno konfiguracijo. Ker se cene neprestano potapljajo, je tale tabelica bolj začasnega značaja. Pa veselo igranje in učenje !
| Komponenta | Cena | Komponenta | Cena | |
| MB 486-80 + CPU + hladilnik | 33,500 | MB Pentium 75 + CPU + hladilnik | 79,700 | |
| VGA S3-805 | 12,000 | Stealth 64 1 MB PCI | 21,000 | |
| 540 MB disk | 24,900 | 540 MB disk | 24,900 | |
| 8 MB RAM | 40,200 | 8 MB RAM | 40,200 | |
| 1.44 disketnik | 3,700 | 1.44 disketnik | 3,700 | |
| VLB EIDE krmilnik | 3,800 | krmilnik vgrajen na MB | 0 | |
| MiniTower ohišje | 5,400 | MiniTower ohišje | 5,400 | |
| Tipkovnica+miš | 3,600 | Tipkovnica+miš | 3,600 | |
| SoundMaker 16 | 9,500 | SoundMaker 16 | 9,500 | |
| CD Sony 2-speed | 17,000 | CD Mitsumi 4-speed | 25,000 | |
| Zvočniki 2×15 W | 6,800 | Zvočniki 2×4 W + subwoofer | 9,600 | |
| Digitalna igralna palica | 2,000 | Analogna igralna palica | 2,900 | |
| Skupaj | 162,400 | 225,500 | ||
| (ali v DEM) | 2,010 | 2,800 | ||
| Winstonov (cca) | 60 | 120 | ||
| Winstonov za 1000 SIT | 0.369 | 0.532 |
Zgornja tabela naj služi le za primerjavo sistemov. Cene GEKKO na dan pisanja. Poleg povečanja Winstonov je pri Pentiumu tudi hitrejši CD-ROM in boljši zvočniki ter igralna palica. Sistema sta brez monitorjev in programske opreme. Ne kopirajte programske opreme (DOS, Windows in ostalo) ker to lahko sprazni denarnico in odvzame svobodo (glej Kazenski zakonik, aprilske spremembe).
Andrej Mertelj