BJamesB napiše pismo in odkriva mejna področja mreže
Ljubljana, 26-06-96
Draga teta Mara !
V naši rečici je preteklo že mnogo vode od mojega zadnjega pisma tebi. Priznam, da sem bil poleg strašne zaposlenosti tudi malce len v odpisovanju. Upam, da ne boš preveč huda in da boš poslala kaj tistih tvojih prekrasnih piškotkov, ki mi v dolgih prečutih nočeh delajo družbo. Pri vas doma vse v redu ? Je Cilka je povrgla ? Piši mi, kakšen je teliček in kako se razumeta z Rexom. Boš ?
Tu pri nas ni nič hudo novega. V Ljubljani hudo dežuje in vreme je za znoret. Namesto da bi poletje v svoji krasoti vabilo na vrtove v stari Ljubljani in nas sililo v zvračanje vrčkov iz rok pridnih hmeljarjev, sedim doma oblečen v pulover in poslušam štropotanje dežja ob okno in klikanje tipkovnice. Dolgčas, ti rečem. Na ja.. upam da bo kmalu bolje ! Si boste letos vzeli kaj dopusta in odšli na morje ali pa bosta Janko in Matevž znova poslana v kolonijo ? Pozdravi jih prosim !
Zadnjič si me spraševala zakaj kljub temu, da imaš 28.8 K modem slike preko Interneta prihajajo tako počasi. Danes mi je to isto vprašanje postavil tudi Exodius, s katerim sem imel čast klepetati po IRC-ju (tistem programu, ki sem ti ga opisal v prvem pismu, se spomniš ?).Torej, stvar je dokaj enostavna za razložiti in dokaj kompleksna za odpraviti. če pogledaš na to malo sličico, ki sem ti jo nakracal vidiš:
od tebe do internet ponudnika poteka 28.8 Kb povezava. Ker nisi edina, ki je povezana nanj, je teh 28.8 K povezav mnogo. Internet ponudnik je povezan na večjega ponudnika (recimo Ebone ali EUNet) z recimo 64Kb ali 256Kb linijo (Telekom obljublja 2 Mbit povezavo ampak mi še ni prišlo na ušesa, da bi jo vzpostavil, bomo pač še čakali). Ebone ali EUNET imata precej široko pipo do Amerike, kjer se le ta konča pri, recimo, AT&T-ju, ki je hudo velika firma. Od AT&T-ja gredo povezave do Internet ponudnikov v ZDA in od njih do končnih uporabnikov. Jasno je, da čimbolj se oddaljuješ proti levi slike, tem ožje so te povezave. Temu pravimo pasovna širina (po angleško bandwidth) in označuje, koliko podatkov lahko spravimo v danem časovnem obdobju čez žico. Tako.. In sedaj skočiva v rahlo računsko operacijo:
če imaš ti 28.8 Kb modem, tvoj internet ponudnik pa 256Kb linijo, potem mu v danem trenutku zasedeš približno eno devetino njegovih zmogljivosti. Da res je, teoretično lahko v danem trenutku samo devet ljudi uporablja polno kapaciteto njihove zveze. In da bi bila stvar še hujša, ni ozko grlo samo lokalni ponudnik, ampak se isto ponovi tudi na zrcalni sliki, tam v Ameriki. Ko namreč posegaš po dokumentih na strežniku, ima tudi ta do svojega internet ponudnika samo omejeno propustnost. Sedaj verjetno razumeš, zakaj se ti stvari kljub relativno hitremu modemu z nekaterih strežnikov počasi pretakajo. In to verjetno pojasni tudi tvoje vprašanje, zakaj zgodaj zjutraj zveza kar leti, pred dnevnikom pa zraven mirno pleteš: zjutraj je malo ljudi, zvečer pa jih je vedno več, pa še tisti amerikanci imajo poln delovni dan in divje prenašajo podatke. Pa ne obupavati: res je veliko ljudi priključenih na internet in mnogo podatkov se pretaka po njem, a je sama narava internet protokola taka, da se paketki prenašajo v skupinah. če pomisliš, kako stvari delajo ko ti brkljaš po pajčevini, boš opazila, da najprej preneseš dokument dolžine recimo 20K, kar pomeni efektivno nekje okrog 7 sekund. Ta dokument potem navadno bereš tam okoli minuto. če to sešteješ, vidiš da statistično preneseš 20 KB na 67 sekund ali približno 20 * 1024 * 8 bitov / 67 sek = 305 b/s = 0.298 Kb/s. Ali, če pogledava še drugače, uporabljaš približno 1% pasovne širine, ki ti je na voljo s tvojim 28.8 Kb modemom. In to pojasni tudi, zakaj internet sploh deluje in zakaj sonce ni črno.
Vseeno pa upajmo, da bodo linije vse širše, in da bo tistih najbolj groznih 7 sekund asimptotično gravitiralo proti eni desetinki sekunde, kar bi bila pravzaprav meja, ko čakanje nikogar več ne bo motilo. Upajmo, da bodo tudi lokalni kabelmoži še v tem tisočletju pospešeno začeli delovati na tem. In jasno na ceni !!! Vse kar kdorkoli ponuja je namreč predrago. Hočem imeti 64 K internet priključek za enotno ceno kakih 2000 SIT na mesec brez omejitve časa, ki ga porabim ! In dokler to ne bo tako, teta, se bom boril za demokracijo, svetli jutri in burekdžinico na vsak vogal.
Teta, da ne boš mislila da samo lenarim, naj ti v nekaj besedah povem, kaj sem počel v tem času, ki je minil od mojega prejšnjega pisma.
Ker sem po naravi škrtuh, po naši družini Gorenjc, po hobiju škot (veš da mi gredo dolgi udarci pri golfu vedno bolje od palice) in po prepričanju Žid, sem oni dan našel na internetu novo igračo: internet telefon ! Kaj mi koristi, porečeš, ko pa moram tako ali tako plačevati naročnino in potem še impulze, da sploh pridem do mreže, pa še ponudnik me molze ? Tetica, ne, nisem preveč na soncu stal. Poglej, zakaj je moje srčece vztrepetalo: recimo, da hočem poklicati nekoga v Ameriko. To me stane po navadnem telefonu nekih 200+ SIT na minuto. če pa kličem preko internet telefona, me to stane 5 SIT za pet minut ali pa še manj, pa če damo zraven še molžnjo ponudnika, smo še vedno daleč pod 5 SIT na minuto. če kličem preko internet telefona prihranim kar 95% ! Mi pripada častno mesto naj-varčevalca v družini ali ga bo spet dobil stric Lojze, ki je skoraj naučil konja od zraka živet ? In ker vem, da te že hudo mika, da bi to sama poizkusila in skoraj zastonj poklicala teto Rosalynd v Cleveland, bom jaz pisal, ti pa brala naprej…
Prvi program, ki sem ga preizkusil, je sedaj že legendarni iPhone. Našel sem ga na http://www.vocaltec.com. Ker imajo možnost brezplačnega preizkusa, sem ga z veseljem snel in namestil. Prav priročen je v svoji četrti reinkarnaciji za Windows 95 in obljublja izboljšano kvaliteto zvoka in še kup drugih bonbončkov. Po inštalaciji, ki mi je na koncu resetirala Okna (kaj res ne znajo narediti programa, ki ne bi zahteval od mene, da ugansem tistih 165 aplikacij, ki mi delujejo v ozadju, npr. IRCja ?) sem poln pričakovanja pritisnil gumb. Po nekaj bliskanjih, ko se je priklapljal na VocaTecov strežnik me je presenetila slikica in urno sem pogledal imenik in si poizkušal najti ubogega testnega zajčka, voljnega kramljati z mano.
Po nekaj neuspešnih poizkusih pri mladenkah sem šel lepo po vrsti in končno kliknil na enega tipčka v Phoenixu. Ker sva oba imela 28.8 modem, sem upal, da bo zvok najmanj tak, kot sem ga vajen iz svoje ultramašinerije v atvu. Pa je bilo prebujenje v resničnost kar kruto: zvok je potoval kot jugoželeznica, tako z rahlo zamudo 2-3 sekund. še večje je bilo razočaranje, ko vsa moja mašinerija ni zmogla več kot half-duplex. Teta, half-duplex, si lahko misliš, eden govori, drugi posluša. Telefon ima jasno full-duplex, tako da lahko oba govorita in poslušata hkrati. No, pa to še ni vse. Debata se je ravno lepo začela, ko mi meni nič, tebi nič prekine pogovor, v tolažbo pa mi je napis na ekranu, da je to preizkusna verzija, ki ima pogovore omejene na šestdeset sekund. In da so oni prepričani, da me me to kar sem videl, pustilo tako brez besed, da bom mirno odkartal tistih 49.95 USD za polno verzijo. Ja, pa kaj še ?
Kjer je drevje je tudi gozd si rečem in grem škilit nazaj na indeks. In glej si ga no, najdem link (www.freetel.com) na nekaj, kar pravi da je freetel. Je kdo rekel FREE ??? Like free, free ? Like džabe ? Klik, klik in na mojem diskovju se znajde FreeTel. Poglejmo, če je ne bo kakih skritih presenečenj.
Na prvi pogled čisto funkcionalen progi. Teta, tole bi pa znalo biti tisto kar iščeva ! Omogoča half-duplex in full-duplex pogovore, ima lepo pregleden imenik, enako kot z Iphonom se da pošiljati datoteke, še celo tipkati se da pogovor kot na IRC-u, če sotipkalnik nima zvočne kartice. Niti najmanj me ne moti, da mi ekran 150x pomižikne, naj namenim 29.95 USD za registracijo, saj bom potem dobil še možnost skupinskih pogovorov in blah, blah, blah….
Najprej poglejmo kako stvar dela, potem bomo pa premislili o registraciji. Poln veselega pričakovanja se lotim težit sotrpinom, naj se nekdo pogovarja z menoj. Končno najdem eno gospo iz Aljaske. Sprva niti noče slišati o glasovni komunikaciji, saj pravi, da ji marsikateri golobradec takoj začne dihati po mikrofonu in izlivati svojo hormonsko domišljijo po zvočnikih. Po dolgotrejnem uvodu kjer zagotovim najmanj 100x da jaz pa že nisem tak in da za božjo voljo moram pretestirati tale kos programja za pismo tebi in članek v reviji končno le privoli. Zvok bi rekel da je malenkost slabši kot pri iphonu, ker pa je razdalja velika, (sploh če pomislim, kje je Aljaska in da je za ZDA to verjetno podobno kot zgornja dolina Trente za Slovenijo) vzamem to v obzir. Teta se sliši lepo, s pričakovanim zamikom med tem ko ona spregovori in ko zvok pride do mene. Najlepše se to vidi, ko si na začetku pogovora še vedno malo tipkava in se meni njene črke že lepo rišejo po ekranu, ko se klikitiklak šele začenja oglašati. Prisegel bi, da ima tak glas kot tista eskimska teta iz nadaljevanke Severna obzorja. Res teta, ti rečem. Mi je že žal, da nisem vprašal, če je to ona in če bi poslala kako kartico z avtogramom, da bi potem lahko rekli, da poznam filmsko zvezdo. Naja, nema kajanja nakon karanja. FreeTel ima sploh en lep gumbek, na katerega lahko pritisneš ter potem govoriš, sogovornik pa ve, da si sedaj ti na vrsti in ti ne skače v besedo.
Teta, sklep: Vse skupaj je precej podobno kakim radioamaterjem ali walkie-talkiejem. Pravzaprav bi bil boljši izraz kot internet telefonija internet CB-jaštvo. Pa vseeno ne za odmet, saj se da kljub mojemu pluvanju kar kulturno pogovarjati (če vzameš razmerje med ceno in kvaliteto je le-to zelo pošteno), pa še tehnologija se hitro razvija naprej, tako da mislim, da bomo prej kot v enem letu dobili že popolnoma uporabne zadevce.
Ker se noč počasi preveša v dan, ker zmanjkuje papirja in moči, naj počasi zaključim. In to v grande stilu – z Microsoft NetMeetingom. Da ne dolgovezim, naj ti takoj povem, o čem gre.
Vzemi Iphone ali FreeTel. Ok, lahko čvekaš, ampak to je tudi vse. Ker pa se precej ljudi vozi/leti/pluje/plava/hodi srečevati z drugi ljudmi, da bi lahko skupaj popravili kak dokument, narisali kako sličico ali premetavali številke v Excellu, so mali mehki razvili tale NetMeeting. NetMeeting ti omogoča pogovor preko interneta, tako kot iphone.
NetMeeting ti omogogoča, da več ljudi piše v Wordu ali drugem urejevalniku.
NetMeeting ti omogogoča, da več ljudi riše na tablo.
NetMeeting ti omogogoča, da natisneš dokument na enem tiskalniku v Transilvaniji s katerim se ravno meetaš.
NetMeeting ti omogogoča, da lahko datoteko preneseš z Explorerjem z mojega na tvoj računalnik (brez FTPja in podobnega).
Skratka ne vem, kaj ti NetMeeting ne omogoča.
Kričal sem od navdušenja, ko sem testiral. Končno. To smo rabili ! Že dolgo me ni kakšen megapaket enk in ničel tako presenetil.
Ko ga preneseš z mreže (www.microsoft.com) se ti najprej jasno instalira. Nastavis nekaj operativnih parametrov in se priključiš.
Najbolje, da si izbereš sogovornika s pomočjo imenika, lahko pa tudi direktno vpišeš IP številko računalnika, s katerim želiš konferencirati (zadnja možnost meni ni najbolj uspela, verjetno ker je bil prijateljski testni osebek na subnetu).
V konferenco lahko povabiš tudi več ljudi, tako da so skupinske debate preko celin povsem možne. Ker zvok zavzema precej pasovne širine (jasno, da je zvok half in full-duplex) so microsoftovci dodali tudi priročno chat okno.
Do tu so stvari vsakdanje, revolucija pa se začenja od tu dalje…
Poleg chat programčka so dodali tudi tablo (whiteboard) po kateri s primitivnimi risarskimi orodju (ala PaintBrush) lahko kracajo vsi udeleženci konference. Jasno, da v realem času. In kje je Word, boš vprašala ?
NetMeeting ima možnost, da poljubno aplikacijo lahko deliš (share) z ostalimi. Enostavno klikneš na rokico v glavnem programskem oknu in poveš, katero aplikacijo želiš deliti. Poženem Word, klik, klik in že mi Fermin iz Brazilije skače po dokumentu in piše, popravlja stile in boldira, kot da ne bi bil nekaj 1000 km stran. Kliknem na miško, pišem in urejujem jaz, klikne na miško on, piše in popravlja on. Občasno skačeva en drugemu malo v zelje, saj fante nima zvoka, ki bi omogočal pogovor in tako koordinacijo.
Hec pa se zgodi, ko v najino konferenco spustiva enega japončka. Fante se nemudoma potrudi odpreti svoj okenski medija player in se prične truditi spuščati vzhodnjaški pop v mojo mašino. Jasno mu ne uspe, razultati so slišni samo preko njegovega mikrofona. Kliknem na okno, prevzamem kontrolo in začnem brskati po njegovem CD-ju. Iz daljave prihajajo zvoki tamkajšnjih uspešnic. Stvar preprosto caruje !
Dejanjsko je možno pognati katerokoli aplikacijo in jo deliti z drugimi. Celo Explorer in tiskalnike, žal pa slike ni, ker mi je med zajemanjem ekrana resetiralo moj mlinček. Za koncu kot vedno še beseda o previdnosti.
če se boš igrala z NetMeetingom, pazi, kako deliš Explorer in druge važne zadeve. Nikakor ne pusti računalnika nenadzorovanega, saj se tudi iz Worda ali drugega programa da odpreti ali pogledati tvoje skrivne recepte. še hujše je, če se kdo prilasti Explorerja, saj mimogrede lahko skopira kako datoteko s tvojega na svoj disk ali pa pobriše direktorij. Kot vedno pri internetu moraš tudi tu paziti.
Ljubeče te pozdravlja,
tvoj
BJamesB