Ob svoji 30-letnici izhajanja je računalniška revija Monitor objavila intervjuje z nekaterimi začetniki slovenske IT scene. Z veseljem sem odgovoril saj smo z revijo super sodelovali in je bila pomemben del mojega življenja v začetku devetdesetih.
- Vaša podjetniška pot je že več kot tri desetletja povezana z informacijskimi tehnologijami. Kako se spominjate svojih začetkov v tej panogi?
Začetki dela na lokalnem zastopstvu IBM-a, fušanje na ZOTKS s programiranjem materialnega poslovanja, 1989 odprtje podjetja v Avstriji in učenje prvih korakov podjetništva. Švercanje računalniških komponent za raziskovalne inštitute, ki iz Beograda niso mogli dobiti uvoznih dovoljenj. Potem z osamosvojitvijo preselitev centrale v Ljubljano, začetek gradnje znamke PowerPlus, desetine Zlatih monitorjev, tekmo z Jerovškom v gradnji mreže računalniških trgovin, … Pestri spomini J
- To so bili tudi časi, ko so se začele na domačem trgu pojavljati prve računalniške revije. Ste jih brali, vam je bila katera posebej všeč in zakaj?
Še vedno imam precej popoln arhiv Moj Mikro in Računari do konca 80-ih. Takrat mi Žiga Turk kot urednik v Mojem Mikru objavi moj prvi članek o zgradbi MS-DOSa. Z Monitorjem sodelovali ves čas: tako pri testiranju opreme in prezentaciji kot tudi pri dogodkih. In rekel bi da s takratno svežino ob norih idejah agencije Elea prinašali tudi precej nov veter v računalniških oglasih – se mogoče spomnite punčke ki se igra v morju medvedkov? Izredno pa sem se kot BjamesB zabaval ob več kot dvoletnem pisanju kolumne o internetu v igričarski reviji Joker.
- Kako gledate na vlogo medijev v krajini IT danes? Slovenski medijski prostor ni ravno bogat z mediji s področja informatike, prej nasprotno. Čemu pripisujete takšno stanje?
Težavno vprašanje na katerega ne bi znal odgovoriti. Poglejmo – lingua franca računalništva je jasno angleščina. Internet kot vir informacij vsem potencialnim bralcem domače okolje. Jezik in dostopnost – dva argumenta lokalnih medijev sta tako izključena. Ostane le-še “lokalnost” – kako pa izkoristiti to – ne vem. Vsekakor nam je bilo včasih lažje – računalništvo je bila subkultura in kot taka imela svoj sleng, oblačenje, obnašanje in medje. Danes ko pa so mlinčki temelj vsega pa so zanimivi le še v ozkih specializacijah.
- Kaj delajo – po vašem mnenju – mediji, kakršen je Monitor, prav in kaj narobe?
Odkrito povedano zadnje čase le malo spremljam računalniške medije zato sem daleč od sposobnega izražati kakršnokoli mnenje.
- So vam (bili) mediji pri delu v pomoč? Mar preko njih lažje dosežete ciljno občinstvo?
Dostop do ciljnega občinstva je z uporabo vseh algoritmov etc postal precej trivialen. Kjer vidim vlogo medijev je bolj kuratorstvo in verodostojne ocene. Kot taki mislim da imajo preživetje.
- Kako ste vi doživeli zadnja desetletja v panogi IT in njeno (digitalno) preobrazbo?
Osebno: kot priložnost za uresničevanje sanj in idej. Ogromno srečo imeti take priložnosti in take sodelavce ter z njimi vsak dan poizkušati biti boljši, učinkovitejši. Zadovoljstvo, da te naše rezultate vsak dan uporablja preko 65.000 ljudi, ki z njimi spreminjajo podatke v dobiček.
Splošno pa precej logično ekstrapolacijo začetega ob prelomu stoletja. Sama tendenca IT branže je digitalna preobrazba, tako da za branžo le-ta ni nikakršno presenečenje. Tudi distopija, v katero se spreminjajo socialna omrežja, je precej jasno zarisana v SciFi-ju že desetletja nazaj.
Upali smo, da bomo gradili na internetu družbo svobode in ekonomijo brez frikcije. Zgradili smo aparatus, ki idejam daje še večjo moč. A vse kaže, da so bile najbolj propulzivne prav najmanj zaželene: Orwellska politična zloraba, pornografija, cancel culture, egoizem in narcisoidnost, …
- Danes ste domači velikan na področju poslovne programske opreme, poslovanje ste uspešno razširili tudi na jadransko regijo. Je danes težje ali lažje pisati in prodajati programsko opremo kot včasih? Zakaj?
Ko skoraj 25 let poliraš eno programsko opremo, spoznavaš stranke, se od njih učiš,… Ko imaš večinoma utečeno ekipo ljudi, ki poznajo način dela, … je tako razvoj kot trženje programske opreme bistveno lažje danes kot včasih. Poleg tega bi rekel, da vseeno podjetniki danes vedo veliko več kot pred desetletjem ali dvema ter lažje prepoznajo produkt, ki jim bo pomagal.
- Kako je postaviti in voditi visoko tehnološko podjetje? Ste imeli kdaj občutek, da imate vsega dovolj?
Kri, bolečina, solze, odrekanje, teženje, vztrajanje, batine, vztrajanje, teženje, sonce, batine, …. J. Ampak, kot podjetnik mora biti tvoj moto „never retreat, never surrender“, vsak nosi svoj križ.
- Imate stalen stik z novimi, tudi robnimi tehnologijami. Kakšen je vaš pogled na avtomatizacijo poslovnih okolij, na rešitve s področjih RPA, umetne inteligence?
Prihaja naslednja faza avtomatizacije in digitalizacije. Elektronske izmenjave dokumentov, uporaba strojnega učenja, industrija 4.0 bodo postali tako običajni kot so splet, e-pošta ali socialna omrežja. Hkrati s povečevanjem storitev je za pričakovati, da bo kljub oligopolom padala platformska marža. Prepletenost verige vrednosti preko različnih podjetij bo še večja, upam da jo bo navezava naše regije kot near-shore centra evropski industriji dobro izkoristila ter s tem večala dodano vrednost, ki ostane doma.
Umetna inteligenca prinaša konkretne spremembe na delovnih mestih, do sedaj izključno rezerviranih za ljudi. Strojepisci, kontisti, nadzorniki proizvodnih procesov so nadomestljivi s tehnologijami ki so danes dostopne za nekaj centov. Tesla bo verjetno srednjeročno izvor šoferske-UI ter s tem povečano konkurenco na tem delu. Kako hitro bodo učeči stroji prevzemali / večali produktivnost v ostalih poklicih zavisi od razvoja, ki je v razvojnih laboratorijih ter razmisleku o etičnih mejah in vplivu UI v civilni družbi.
- Česa v poslu še niste dosegli?
Hm. Hja. Težko vprašanje. Cel kup zadev – na čelu vsekakor kmetijsko programje. Tam bi bilo toliko možno izboljšati, tehnologije so zrele, … Desetine velikih idej in manjših izboljšav produkta. Vizij, kam še vse lahko gre naše podjetje.
Po drugi strani pa smo v bistvu dosegli vse: iz garaže prišli na borzo kjer bomo sedaj že 14-leto, 24 let zmerne a konstantne rasti na vseh trgih, kljub finančnemu dihanju na hlape zaradi skrbnega obračanju vsakega € dovoljšne budgete za investicije.
- Če se za konec še na kratko vrneva k medijem in njihovi prihodnosti. Menite, da bodo v prihodnje medije in publikacije pripravljali (programski) roboti, da bodo pisali in urejali članke?
Pisali iz česa? Korporativnih sporočil za medije? Neprebavljivo. Spet bi rekel, da bo človeški faktor verjetno kuratorski, ne agregatorski. Večja ko je dodana vrednost novinarja, težje ga bo nadomestil robot. Članke v Monitorju kljub sorodni tematiki verjetno težje piše robot kot pa npr. članke za rumene medije ali pa politično poročanje.
- Bi dodali še kaj, po čemer vas nisem vprašal, a se vam zdi pomembno za tokratno obravnavo?
Sva bila dolga pri prejšnjih odgovorih tako da – ne, mislim da sva obdelala precej. Hvala za vprašanja, vaši reviji pa želim še nadaljnih 30 let v kakršnikoli medijski obliki.