Kupovanje preko Interneta

by

BJamesB si izbira avto, CD, se pohvali in s podnaslovom osreči Febota

Torej golobčki. Mesec je naokoli in spet smo skupaj na teh papirnatih straneh o internetu. Tisti prejšnji dan, ravno pred prihodom papeža, sem po dolgem času spet zapravljal čas na IRC-u (ki se je medtem HUDO namnožil in #slovenia postaja že prav težko pregledna). No in ko sem se tako motovilil in chatal, sem kar tako mimogrede spoznal precej nekaj VAS, svojih bralcev. Za komentarje, pohvale in flame se zahvaljujem, vse vas je pa zanimalo, o čem bo ta mesec tekla beseda. Spraševanja, čakanja, ugibanja in ostalega je konec… Tale člančič bo govoril o kupovanju preko interneta. Dolgcajt ? Niti in sploh ne. če vas dolgočasi motoviljenje okoli štacun, skakanje okoli za tistih 300 SIT nižjo ceno ali pa preprosto nimate časa, da bi barantali z vsakim drugim ciganom, ki vam želi kaj prodati, no, potem lahko vključite mašino, poženete modem, kliknete na brkljalnik in se poženete v pustolovšino, imenovano Internet kupovanje.

Aha. Torej BJamesB kupuje nekaj in je poizkusil to, na čemer je pač že hotel potrošiti svoj denar, poiskati na Internetu, ali zakaj mu je padlo na pamet, da piše o tem ? Pravzaprav se je vaš spoštovani, ljubljeni, blagrovani in ultrapametni avtor več kot štiri mesece zafrkaval s pisanjem enega progija (za nepoučene programa), ki naj omogoča kupovanje računalnikov preko vsemreže .BJamesB dela v prostem času, torej takrat, ko ne piše člančičev za človečke pri Jokerju, v eni računalniški firmi. Tako, dovolj o meni, gremo v štacuno ! Pripravimo kreditne kartice, sanje se uresničujejo…

Kaj je najbolj neverjetna stvar, ki bi jo človek kupil preko mreže ? Bel slon z migreno ? Rabljene dekliške spodnjice ? Razbita Febotova dirkalna kišta ? Avto ? Je kdo rekel avto ? Poglejmo www.yahoo.com. Saj se še spomnite, yahoo je tisti indeks mreže, na katerem najdemo pravzaprav večino stvari, ki jih želimo najti in še najmanj desetkrat toliko tistega, česar nismo hoteli najti…

Foltrefer ! Yahoo ima vpisane celo dve on-line trgovine z avti. Radovednost me premami, pa poizkušam najprej kupiti Porscheja 911.

No go. Pa poizkusimo kaj bolj ameriškega. Recimo Chevroltet Corvete. Vpisem, da hocem letnik 1992-1995, cena me ne zanima. Lokacija me ne zanima in BINGO.. 14 avtomobilov na prodaj.

Ogledam si slike, ogledam si cene.. Zanimivo. Takole ene 30% ceneje kot v Evropi. Pogledam tošl, ki me nekako ne žuli (alfa je naravnost postrgala žiro). Dobro, z avtom ni nič. Pa drugič več sreče !

Postanem lačen in si zaželim … kosher hrano. Prava kosher židovska hrana, ki jo prodajajo po Internetu. Vedno bolj sem prepričan, da tisti dan, ko nečesa ne bom našel na mreži, podpišem, da tisto v resnici sploh ne obstaja, ampak da je bilo le plod moje bujne fantazije.

Nekako se ne morem odločiti med specialitetami ki jih ponujajo in ker želodček neusmiljeno priganja,  se odločim za pizzo iz domačih logov. Kar nekaj picerašev v Ljubljani se je že usmerilo na mrežo, meni najbolj leži Pingvin (http://www.kabi.si/si21/pingvin). Kaj čemo, o okusih ne bi sedaj. Smo zlobni ? SMOOOOO  !!! Poglejmo, koliko kaj resno jemljejo tole internet prodajo.

Za nekaj minut kontrolo nad prsti prevzamejo prebavila in preden možgani končno le dokončajo boj krvavi za moje okončine, je slastna, s holesterolom bogata pizza že naročena. Bomo videli, koliko časa bodo potrebovali do sem. Ker me poznajo, menda ja ne bodo šli preverjati po telefonu, saj je ta zaseden z linkom, ker nameravam medtem dokončati tale križev pot.

 

Vsi verjetno iz ameriških filmov poznate najljubšo zabavo ameriških gospodinj – shopping mall. Mall je pravzaprav sinonim za nagrmadene štacune, ponavadi izven mesta ali na lahko dostopnih poteh, njihova glavna odlika pa je ogromno parkirnega prostora. Nekako tako kot BTC. Samo precej bolj spolirano. Poizkusimo poiskati kak tak mall na webu. že prvi link me pripelje do dokaj simpatičnega malla.

http://malls.com/awesome/

Certifikati, ki juh ponosno razkazujejo na prvi strani naj bi označevali nekaj kvalitetnih strani, ki se skrivajo tu zadaj. Zaupanje mi vzbuja tudi končnica .shtml, ki jo strani nosijo s seboj (več o .shtml’ju in drugih opozorilih v okvirčku).  Poglejmo DesignerDirect Stores… obljubljajo poceni designerske obleke. Sucks. 15-5-96 so dodali v ponudbo pulover. KJE SO MOJE ARMANI OBLEKE ZA 100 USD ????

Ni jih. Enostavno. Ni jih. Popenim in nemudoma zapustim štacuno. če ni Armanija, ni mene. Basta. Nabavite, sporočite, do takrat pa ste na ignoru ! Kapiš ?!?

Tale armani me je pa res znerviru. Yahoo na pomoč ! Gee ! Ura je malo čez enajst v nedeljo in izgleda, da najmanj polovica amerike veselo visi na kazalu, tako da ne pridem nikamor.  No končno. Vrne mi link na Armani Exchange (http://www.armaniexchange.com/). Poglejmo kaj nudijo. Nemogoče. Stari pri vsem svojem denarju ne more zrihtat enega dostojnega linka. Kakor se odpirajo slike, bi mislil, da visijo na 14,400 liniji. Sucks. No ja.. sedaj se malo zbuja in nekaj prihaja čez. Odtavam do kuhinje po radensko, da se nalivam z njo, dokler ne prispe pizza.

Blah, blah, blah, nakladanje, blah… ker me kreditna začenja srbeti, me zanima, če se tu da kaj kupiti. Klik, klik…Nope. Nateg. Maksimalno kar mi dajo je spisek njihovih real-life štacun. Lepo prosim, kdo pa še hodi v te njihove šiki-miki predizajnirane lokalčiče. Blondinke, cash-loaded- would-be-modell-bejbe in rokometalni-pleharcepecajoči-zafrustriranopodsamozavestni pripadniki nečesa, čemur se je včasih reklo močnejši spol. Jest pa že ne. če ni na mreži,  jaz ne kupim. Dijo Armani….

Od cujn k CD-jem. Obstaja ene par zgoščenk z musko, ki me mikajo že nekaj časa. Kaj bi bilo, če bi jih poizkusili najti po vsemreži ? Ker se mi ne da brskati po 1001 prodajalnici CD-jev, ki je prisotna na mreži (malo pod častjo mora biti vsakemu inteligntnemu bitju opraljati stvari, ki jih lahko opravi glup robot, btw. Kdaj bodo naredili takega, ki bo zanl pomivat in prat štumfe op.p. ?), uporabim Bargain Finderja, agenta za zbiranje informacij, ki, kot že ime napoveduje, išče najcenejše zadeve na mreži. Ker s CD-ji načeloma ni težav s servisom ali z reklamacijami, je to pameten način za kupovanje. BargainFinderja najdete na http://bf.cstar.ac.com/bf/.

Mikeja bargainfinder ne najde. Kako pa s starimi dobrimi bitli ? Bo več sreče ? Poizkusimo. Nope. Madona ? Nope. Gunsi ? Nope. Queeni ? Končno.

Težava pri tehle agentih je, da jih določene trgovinice enostavno blokirajo. Res, ne pustijo jim dostopa do njihove baze. Svinje ! Prav, bodo pa izgubljali promet. Mislim, kaj takega. V informacijski dobi nekdo enostavno reče: “ti poslušaj, žal mi je, ampak robotek pa res ne bo iskal zate, kar zmigaj svojo leno rit in čakaj ure, da naložiš našo stran in da prideš do informacije, ki jo iščeš in da jasno na koncu ugotoviš, da si jo v samopostrežni za vogalom videl ceneje “ Nezaslišano ! Pozivam k vsesplošnemu bojkotu takih lajmerjev. Naj zgnijejo s svojimi pagi in serverji in CD-ji vred. Pekel naj jih pogoltne in žveplo naj jih sežge, pa še link naj jim permanento skuri strela (prekletsvo ala BjB 🙂 ).

Ker Mikeya, ki cveti pop res želim najti, poglotnem slino (6x), prekolnem blokade (234x), podpišem peticijo o svobodi govora na Electronic Frontier Foundation (http://www.eef.com), se ponižam in kliknem na štacuno. Takoj me zbombardirajo z reklamo za novo plato od zdravilnikov (The Cure).. Medtem ko štrikam nogavice (kolekcija zima 2040) in mrmram nespodobne besede, ki povezujejo občevanje med spoloma z internet linki, mi http://www.cdnow.com počasi pluva bitke na mojo stran.

Imam ga ! Imam ga ! Samo žal obstaja samo kot EP. Shit. Kaj pa CD ? Ga ni. Ok. Vržem ga v nakupovalni voziček,

izpolnem še tehnikalije (naslov, številka kreditne, število prometnih prekrškov v zadnjih 48ih urah) in zapustim trgovino.

A sem že povedal, da je vmes zvonilo in da ravno v tem trenutku vase bašem mogo prevelike in za mojo linijo absolutno neprimerne plahte pice ? Ne ? Ok. Pingvinov čas je bil 34 minut. Potolkili so vse rekorde. Fantje dobr. Pica tekne, pade po grlu še bolj kot pangalaktični grlorez, katerega ljubitelj je BJamesB, pa čeprav naslednji dan vedno preživi zaposlen z oblaganjem glave z neizmernimi količinami ledu. Torej, povedano drugače, nekaj pice je sicer končalo na tipkovnici, določene sledi so opazne na srajci, še najbolj pa o teh bakhanalijah priča kartonasta škatla, ki obžaluje popolno izropanje svoje vsebine v komaj 10% časa, potrebnega za dostavo.  Podremo še kupček in lahko gremo naprej. Febo, cena tehle člankov je šla gor. Med delovna sredstva sva pozabila prišteti pice, in ko sva že pri stvari, dajva zglihat še za eno pivo. Deal ? Hm. Dvomim. Naprej naj tečejo prsti, naprej v delovne zmage, za domovino z agentom naprej …

 

Zdej se bom pa POHVALIL ! JEST SM CAR ! JEST FUL OBVLADAM ! JEST PIšEM INTERNET TRGOVINE ! JEST PIšEM NAJBOLJšE INTERNET TRGOVINE ! A SPLOH MOGOčE KDO UPA POMISLIT, DA BI SI MOGOčE DRZNIL PO OVINKIH TO ZANIKATI ??? Febo, mogoče ti ? Me upaš spluvat ? če da, potem ti povem, da ti pohekam server, da ti pretepem robote, ti naročim 700 pic na dom in te prehitim s kolesom, ko se boš naslednjič duval s svojo ultrakoreto pred mladenkami.  V redu. Got the point ?

Tako, dosti o tem, da ne bo *kdo* rekel, da si delam reklamo. Vsekakor so mladenke v špilu. In za zaključek vas znova pozivam, da pišete ljubezenska pisma. Prišel je maj, ozelenele so trave, ko boste to brali bo junij in priprave za poletje. Hormoni bodo doživljali lokalne ekstreme, maksimume, mozolji bodo rastli, pogledi bodo vroči, mladenke pa v kratkih krilcih razkazovale nogice. Djevojke u ljetnim haljinama volim. In tako ob vsej tej krasoti, ki se kar ponuja očem in drugim čutilom ne pozabite na vašega zvestega cyberagenta, ki osamljen za svojim računalnikom klofa, izliva plodove bolnega uma v bite in kasneje na papir, se baše s hrano, se prekmerno redi, razleze, postaja neprivlačen, katerega socialno življenje se asimptotično približuje ničli samo zato, da bodo mladi slovenski rodovi poštekal internet. PIšITE žE ENKRAT NAMESTO DA ME MORITE PO IRCu !!!!!

:-))))) Joke.

Aja. Zadnjič je padu dober predlog, mislim da je bil Frankenštajn, ki ga je izcedil (vidš, sm te omenu v članku) Pivo si rekel, stari, da ne bi slučajno pozabil. Torej: BJamesB odpira tekmovanje za najbolj originalno domačo stran. če imaš kewl homepage, nam pošlji svoj URL po e-pošti na joker@sagitta,si, s pripisom za “BjB-jevo nadradno dirko”. Nagradili bomo:

  • najbolj spolirano domačo stran (beri dizajnirano)
  • najbolj vsebinsko zanimivo domačo stran
  • najbolj tehnično dovršeno domačo stran
  • domačo stran z najboljšimi slikami mladenk iz domačih logov (ali obratno za domače strani mladenk). Slike morajo biti jasno ultrakvalitetne in ne kaki slabo skenirani zmazki, za vsak slučaj pa bomo v primeru dvoma zahtelavi še real-life preverbo (Febo, greš za komisijo al ja ? :-))

Tekmovanje se konča 10.7.96, nagrade pa bomo objavili v prvi številki Jokerja po koncu dela komisije. Zagotovite si mesto v webovski Valhalli. Vpišite se med tiste nesmrtnike, katerih pohvala bo izrečena iz ust božanskih in nesmrtnih Jokerjevih sodelavcev.

C U,

BJamesB

 

okvir !!!

SSL, .shtml in opletanje s kreditno kartico

Naj nakratko ponovimo: Internet je zbirka računalnikov, ki so povezani med sabo. In podatki, ki jih pošljete iz svojega brkljalnika na kak računalnik v vesolju, na svoji poti prekoračijo mnogo drugih serverjev in prebrodijo mnogo kablov. Prav mogoče je, da kak kabel vodi tudi v kakšno zločinsko jazbino, kjer paketke dekodirajo in gledajo, če slučajno vsebujejo številko kreditne kartice. In ko potem to številko dobijo, naredijo kaj ? Zlorabijo jo, res je Janezek. Nesrečni lastnik tako niti kriv niti dolžan plačuje račune drugih.
No pa to brihtnim glavam ni bilo povsem povšeči, pa so si izmislili SSL, ki je pravzaprav samo TLA ki označuje poseben NSP (Secure Socket Layer = Varen vmesnik za pakete, Three Letter Acronym = trobesedna okrajšava, Network Security Protocoll = protokol mrežne varnosti). Jasno ?
SSL kodira vse pakete, ki odhajajo iz brkljalnika na server in iz serverja na brkljalnik. čeprav SSL ni popoln, pa je dokaj uporaben, saj je za njegovo dekodiranje potrebno precej časa, če pa ta čas pomnožimo s številom paketov, ki prihajajo na kak server, pa postane dešifriranje informacije o kreditnih karticah precej grenak kruh. Serverji, ki podpirajo SSL so navadno posebno označeni (najbolj razširjena oznaka je VeriSign-ova, ki je eno najbolj renomiranih podjetij v ZDA za preverjanje internet strežnikov). Dokumenti, ki pa so tako kodirani, pa namesto znane končnice .html nosijo končnico .shtml, ki naj pomeni “secure html”.



Da povzamemo: informacijo o kreditni kartici se daje samo previdno in še to samo strežnikom, ki imajo instaliran SSL. Po elektronski pošti tega ne pošiljamo. Prav tako se izogibajmo dubioznim strežnikom in preveč mamljivim ponudbam (npr. 4 MB RAM za 10 USD). Kot povsod pri občevanju z denarjem tudi tu veliko in več previdnosti ni nikoli odveč.

http://onlineauto.com/

 

Okvir 1

Cyber je hecna beseda. Pravzaprav niti ne vem, kaj toèno pomeni. Zame je neposredno povezana z raèunalniki. Poslovenjeno se glasi kiber ampak meni tale keber ne gre najbolj v uho. Zato naj ostane angleško - cyber. Verjetno bo še najlažje, èe poizkušam razložiti besedo kar na pomenih, v katerih bi se jo dalo uporabiti:

cybercafe: moda, ki se je zaèela v San Franciscu, ko se je en nerd spomnil, da lahko prijazno, buèno, zakajeno in zelo èloveško okolje kafièa spremeni v prostor, kjer bo prevladovala modrikasta svetloba monitorjev, dialogi pa se bodo veèinoma vrteli okoli tega, kdaj se bo kdo spravil dol z raèunalnika, da se bo drugi lahko usedel in buljil v ekran. Ali pa okoli kewl linkov na WWW strani, ki jih je nujno treba pogledati. Ali kakšna podobna cyber tema. Ponekod so nerdi šli celo tako daleè, da za to buljenje mastno zaraèunavajo. "Kelnrca, malo pivo in pol ure IRC-a prosim" !

Cybernaut: človek, ki se sprehaja in/ali živi v cybersvetu.

Cyberrave: zelo glasna rave glasba, ljudje ki plešejo, pa drugi, ki surfajo po Internetu ali igrajo DOOM. Vse skupaj se je dogajalo v Dakoti enkrat v letu 1995.

Cybersvet (cyberspace): svet raèunalnikov, najveèkrat povezanih v lokalno ali globalno omrežje (Internet). Kadar reèemo, da smo v cyber svetu, najveèkrat pravzaprav sedimo za raèunalnikom, gledamo v ekran in klofamo po tipkovnici. Ampak to je le zunanja podoba. Um je v raèunalniku, z njim komunicira in mu ukazuje (poudari tole vrstico na primer - beri premakni miško na zaèetek in jo vleci do konca in pritisni gumb na katerem piše "B"). Lahko tudi komuniciramo z ljudmi, ki ravno tako sedijo za raèunalniki kjerkoli si že bodi. Najbolj "èista" prisotnost v cybersvetu pa je verjetno surfanje po WWW straneh ali IRC. Na ta naèin vstopamo v svet, ki ga pravzaprav nikjer ni, težko pa bi rekli da ne obstaja ali da ni resnièen. Vsekakor je v cybersvetu malo morje raèunalnikov in ljudi za njimi, ki pa pravzaprav niso tam, kjer sedijo ampak so njihovi umi nekje vmes, v nekih raèunalnikih bogsigavedi kje in se tam sreèujejo. In da bi bila stvar še toliko bolj komplicirana, ni nujno, da je moj um v tistem trenutku tudi zares prisoten. To da bereš to stran, ki je nedvomno plod mojega uma, sedaj, ne pomeni, da je moj um sedaj tu, saj se lahko ubada s problemi metanja kamnov v vodo na kakšni lepi obali, pa vsekakor ne moreš tajiti, da ga nisi sreèal v cyber svetu. Nisi paè mogel komunicirati z njim dvosmerno, ampak bolj vpijaš tisto, kar ti je povedal preko teh tekstov.

Leave a Comment