Kosilo v Šmarci pri Karinih starših. Brez Klemena in Maje. Spet sva zamudila več kot uro in pol. Razlog: spanje do 1130, potem pa brezglavo hitenje in pospravljanje od včeraj ter jasno obvezno oblačenje in ličenje (vsaj 45 min). Brez veze – malce planiranja, pa bi bila točna. Pa ji poizkušam pomagati, nekajkrat sem jo spomnil tisti dan da sva zmenjena in da bi bilo dobro, da sva točna.
Po kosiliu smo vsi štirje na balkonu hiše Škufčevih v Šmarci. Začetna nejevolja (»čisto vedno se naju čaka«) se pomiri. Pogovor teče najprej normalno, ko pa izpostavim Karinino obnašanje se hitro razgreje. V pogovorih točno vem, kaj želim sporočiti, a mi pogosto zmanjka forme – sploh če sem emocionalno močno vpet. Moja velika slabost – a vzorce je le težko odpraviti, močni motivaciji in vztrajnemu trudu navkljub.
Precej agitirano razlagam, da je nekaj hudo narobe s Karin. Ne drži reda v hiši, nepojasnjeno izginja denar, ne drži obljub, nenehno se prepira z mano in mi bistveno otežuje celo poslovno življenje. Ne pusti mi, da bi se v teh kritičnih mesecih skoncentriral na stvari, ki jih moram opraviti »za vse nas, da nam bo vsem bolje«. Namesto da bi mi bremena lajšala, mi na zlomljen hrbet nalaga še vrsto svojih. Povem da sem premišljeval in da si v tem trenutku ne predstavljam in ne želim otroka v tako nejasno situacijo.
Zaključim »Oprostita, a Karin se do mene obnaša kot grd človek«.
Mateja jo zagovarja, ne spomnim se kaj točno.
Odgovorim »Vem da nisi tako vzgajala Karin, da bi bil nered in nespoštovanje obljub. Daj jo prosim spravi k pameti«.
Zelo se pa spomnim naslednjega stavka »Saj ti ne more biti vseeno – Karin je vajin produkt, tako kot je ****M moj. Produkt mojega telesa in duha«.
Začne se splošno zbadanje vseh treh »o telesu in duhu«, če sem župnik ali profesor, … Zelo verjetno sem znerviran z željo prenesti sporočilo spet zapadel v moj predavateljisko-preroški način govora.
In spet je bolj važno kako sem nekaj povedal, kot pa kaj sem povedal – enako kot vedno pri Karin. Očitno pa je to družinski šport.
Šele kasneje Mateja čisto popeni, začne glasno groziti »ne govori mi, da je Karin produkt«, »ti bom jaz dala produkt« in nato še med balkonskimi vrati »produkt so tiste tvoje kurvetine«.
Popenim. Kdo je kurvetina sedaj? ****M? Njena mati? Prva žena Vanja?
Me že ima, da bi ji siknil nazaj »o nobeni od teh kurvetin niso pisali nič, o tvoji hčeri pa se marsikaj prebere« a se ugriznem v jezik in s Karin odideva domov.