Pon 3.1.2022: Fotofiniš v novo leto

Dragi bralci,

najprej zdravega. Bomo potrebovali pri vseh variantah in podvariantah, ki nas čakajo. Pa tudi srečnega: glede na vsesplošen  precejšen odmik iz ekvilibrija, ki ga lahko vidimo povsod – od okolja prek financ do odnosov – in posledično pretresov, ki bodo sledili, ko se nihalo obrne, bo prav vsak od nas potreboval tudi nekaj sreče.

Ta faktorja sta random. Na ostalo imamo vpliv. Najbolj na virus, ki nas napada v glavi. Tudi o tej temi že nekaj časa zorijo objave v mislih.

A preprosto ni bilo časa. Lani sem si zadal, da do konca ugotovim in spišem kazensko ovadbo za hudodelsko druščino, ki mi je poizkušala ugrabiti obe hčeri in me izsiljevala za denar in opustitev starševske skrbi, kot se temu baje učeno reče.

Vmesna misel: na žalost sem  v 2021 še precej dopolnil pravno znanje in veščine, pa tudi izkušnje s sodišč, tako da se marsikaj priklati v izrazoslovje. Res je zanimivo, kako naše področje delovanja in razmišljanja vpliva na besede, ki jih uporabljamo in stavčne zveze, ki jih tvorimo.

No skratka, odvetnica Šega mi je lani januarja na osnovi začetnih dejstev napisala ogrodje ovadbe. Nato pa se je začelo iskanje šibkih točk: kje zadeve niso dokazane; zakaj se je dogajalo tole in zakaj takrat; kdo je bil priosten? Precej je prineslo navzkrižno zasliševanje druščine na drugih procesih. Na srečo nasprotna stran ni preveč strateško razmišljala in je delala napake. Razkrivanje informacij in namenov v za javnost odprtih postopkih; vlaganje tajne dokumentacije do katere drugače ne moreš priti v sodne spise in s tem prostovoljno razkrivanje; pričanje na sodišču brez bistvenega doprinosa zadevi; …

Še večjo srečo sem imel, ker so informacije kar prihajale do mene. Popolnoma neverjetna naključja – in to eno za drugo. Priznam, že dve leti nazaj sem bil ob luščenju prvih plasti laka iz zgodbe šokiran, spomnim se, da sem spraševal Boga, kaj hoče od mene, da mi vse to razkriva – da prihajajo naključni ljudje in mi povedo drobec informacije, ki mi pomaga naprej. Resno, spraševal sem ga (in ga včasih še vedno) kaj hoče od mene: staro zavezo (dovolj je tega sranja, obstajajo meje in kazen) ali novo zavezo (brezpogojna ljubezen in odpuščanje). Mi je naložil to zgodbo in me hkrati opremil z informacijami in dokazi, ker je vedel da zmorem? Da je ta zgodba dovolj močna, da prinese nujno potrebne spremembe? Anyhow, pustimo se voditi toku…

Skratka, začetnih 28 strani ovadbe sem prejšnji januar poslal Maji. V opozorilo: začnita se pogovarjati, začnita razmišljati obe “maternici” končno primarno za dobrobit otrok saj se ne bom predal brez boja. In ne mislita, da ne kršita zakonov ali da mi ne bo uspelo vajinega (pa tašč, žlahte in črne mambe) ravnanja dokazati. Opozorilo, ki NI GROŽNJA IN NI NASILJE. En od redkih vzvodov, ki nam v tej hipersenzibilizirani družbi sploh še ostane.
Na žalost je bilo to opozorilo popolnoma ignorirano. V retrospektivi  – pričakovano. Med racijem in lastno prizadetostjo pri osebah s šibko osebnostno strukturo (običajno družinska patologija) vedno prevlada slednja, ne glede na to, kako samouničujoča je.

Vedoč kje imam bele lise, smo z odvetniki začeli zbirati informacije. Podajali zahtevke po dostopu do informacij, ki jih državni organ vodi o tebi. CSD, Policija, … In so začeli prihajati paketi. V njih pa dokumentacija, ki se je sestavljala kot puzzle. Karinih in Majinih dokazov iz vseh sodnih postopkov je bilo za kakšnih 800 strani dokumentacije. CSD kakih 1.000, Policija kakih 400. Poleg tega še cca 3.000 strani raznih elektronskih sporočil, viberjev, SMS-ov in podobnega. Zloženo, skenirano, OCR-ano za iskanje (btw. imam idejo za aplikacijo za nas očete za spremljanje sodnih postopkov – volunteer programer wanted!).

Po operaciji je bil čas za veliki finale zlaganja vseh teh dokumentov v logično celoto. V veliko sliko. Deadline: 31.12.2021. Prekoračil sem ga za dober dan in pol. 47 dni Sherlocka Holmsa. Moram priznati, da sem užival v kravžljanju možgančkov, povzemanju dogodkov ter razkrivanju vzročno-posledičnih zvez. Od nekdaj so mi ljubi intelektualni izzivi in to, da sem se lotil te svoje tragedije večplastno, z distanco in predvsem strogo razumsko je verjetno največji razlog, da sem še tu in pišem tole (v kolikor je tale moj blog lahko dokaz, da nisem čisto nor – a so mnenja o tem deljena 🙂

Pred mano se je iz izjav sestavljala slika, fragmenti so se povezovali. Iz emailov sem razbral psihična stanja in si, dobro poznavajoč prav vsakega od njih, z lahkoto predstavljal kako in zakaj – kaj jih vodi in kakšni bodo naslednji koraki. Lok emocij od napuha do obrata in počasnega plazenja strahu (pred posledicami ravnanj) se bere med vrsticami kot odprta knjiga. Projekcije lastne krivde in dejanj na zunanji lokus (v tem primeru name) so šolski, učbeniški primeri.

Pod vsem pa globoka reka sovraštva.  Sovraštva zaradi neuresničenih pričakovanj; razkrivanj in postavljanj mej in ogledal; predvsem pa dejstva, da se nisem vlegel na tla, crknil in dal mir. Ekstremne oblike egoizma, ki se vlečejo čez generacije. Butale v najbolj čistem pomenu besede.

Kakorkoli, kronologija in dokazi sedaj zazvemajo 92 strani. Prosil sem kar nekaj znancev z globokim pravni(ški)m znanjem, da mi nanjo podajo komentarje, povedo kje je šibka in kako dopolniti. Vsem sodelujočim se najlepše zahvaljujem. Priceless, ostajam vaš dolžnik!
Včeraj je ovadba šla v še zadnjo kontrolo h Čeferinom in v dopolnjevanje forme, primerne za oddajo na tožilstvu ali policiji. Gazimo ledino, saj podobnega primera slovenska sodna praksa ne pozna. A kakorkoli, pri vsem kar so me odvetniki stali doslej, je finančni vložek zanemarljiv, stvari, ki pa jih bomo izvedeli o sistemu in akterjih v samem postopku pa neprecenljive za druge očete.

Poleg tega so bili meseci, vloženi v zbiranje dokazov  in pripravo bogato poplačani. Popisano imam celotno obdobje od nekje februarja 2019 do danes ter 99% dokazano.  Lahko da kak detajl manjka, a tak drobček ne vliva na celoten vtis naklepa, protipravnosti in odgovornosti. Tak kronološki pregled pa je neprecenljiv še za:

1. mojo obrambo v kazenskih ovadbah, ki jih je proti meni podala Karin in za razliko od Majinih (vsi padli), še potekajo
2. mojo obrambo proti pridobitnim tožbam (blatenje, odškodnine) Karin ter Francija in Mateje Škufca
3. v vseh postopkih skrbništva, stikov in preživnine
4. odškodninskih tožbah za prizadejane psihične bolečne ter povrnitev stroškov (proti  Karin, Mateji, Franciju Škufca ter Maji in Elizabeti Kladivar)
5. odškodniskih tožbah za blatenje (proti Karin in Mateji Škufca)
6. material za knjigo (vse skupaj se bere kot hudo napet kriminalni roman z vsemi pravimi sestavinami za uspešnico – voham €€€ iz avtorskih)
7. ter scenarij za film, saj že dobivam prva vprašanja 😉

Skratka, več kot dovolj razlogov, da sem zadnje mesece precej zanemarjal te strani in predvsem vas, drago bralstvo. ToDo lista se je precej očistila. V glavi imam, kot rečeno, N tem za članke (med njimi tudi kakega za bolj rumeno zainteresiran subset obiskovalcev teh strani).
Lani vas je bilo več tisoč bralcev. Bralcev(!), ki ste na strani ostali povprečno več kot 4 minute.  Približno 40% je moških, 60% bralk. Večina vas je med 20-50 let. Kar so nore številke! Članki o tejle odisejadi za hčeri jasno prinesejo največ obiska. Kar pa me veseli je, da vas veliko bere tudi drugo: članke, intervjuje, starejše tekste. Tu so zato, da nas pripravijo k razmišljanju o tem, kje in kako živimo. Katere stvari bi bilo mogoče dobro spremeniti.  In prav o tem bom upam pisal v letu 2022 precej več.

Hvala za vaš čas & obisk,

Andrej

3.1.2022