Zadnje dni tako v MSM kot tudi na socialnih omrežjih vidimo prepotrebno kampanjo za določanje mej pri spolnosti. Toleranco do posilstva je potrebno močno zamejiti, če že ne izkoreniniti. A ko finaliziramo diskusije o običajnem #samojapomenija bo potrebno spregovoriti tudi o drugi plati tega istega slogana in te iste teme.
Pravica do razpolaganja s svojim telesom je nesporna. Kaj pa pravica do razpolaganja s svojim DNK?
Je svobodna pravica izbire matere svojega otroka res manj pomembna kot svobodna izbira spolnega partnerja?
Dandanes imajo ženske praktično neomejeno razpolaganje nad svojo reprodukcijo. Taki niso le zakoni ampak tudi pogled/prepričanje nas – večine državljanov. Ne dvomim in tragično je, da se kljub vsej zakonski ureditvi, podeljeni pozitivni diskriminaciji ter vsej družbeni podpori še vedno dogajajo. A mainstream žensk se v našem delu sveta nadzor nad zarodkom tako v fazi pred spočetjem kot tudi v 10-tedenski fazi po njem.
Kakšne pravice pa imamo moški? V družbi, ki jo opazujem, enačimo moški konsenz za spolni odnosom s konsenzom za očetovstvo? Pa sta ta konsenza res ista? Če sta, kako da smo torej ženskam dali še 10 tednov za premislek, medtem ko je moškim odvzet glas in svobodna volja?
Pa pustimo za trenutek moralne, etične in pravne razmisleke ter pomislimo na prvo reakcijo, ki jo običajno slišimo: “Kaj pa ni pazil…”. Res je, kondom je ultimativna rešitev, univerzalna in vsakokratno najbolj priporočljiva. Z dodanim bonusom zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi.
Vendar pa: “sem suha in me peče s kondomom…”, “sem na tabletkah…”, “nič ne skrbi, imam varne dni…”. Rizik je jasno še vedno na tebi.
A kaj je z zaupanjem? Tvojim – ga je izdala. Njenim – če boš kljub prošnjam vztrajal pri uporabi?
Pri naraščajočem številu “pripada-mi nosečnosti”, drastično spreminjajočem se količniku med empatijo/egoizmom je nezanemarljiva možnost zlorabe tega zaupanja.
Rezultat so asimetrične odločitve o otroku. (Pol)namenoma pozabljene tabletke, “zamešani” datumi, …? …do v ZDA poznanih primerov kraje sperme zvezdnikom in športnikom.
Za tako osemenjevanje sem mislil da je v teh krajih (še) tuje – dokler pred dobrim desetletjem nisem našel tedanje prijateljice na tleh v kopalnici, z nogami v zrak vase praznečo vsebino iz smeti ukradenega uporabljenega kondoma. Yup. Sux. Svašta živ čovek vidi…ali ne treba da dugo gleda. Rešilo me je naključje!
Očitno je pogovor in definicija kaj #SamoJaPomeniJa lahko prinese tudi v to boleče družbeno pojavnost več kot nujna.
Smo dovolj pogumni, da se ob robu redefinicije posilstev pogovarjamo o vseh njih pojavnostih???