V Baru smo in opravljamo primopredajne postopke ter nakup barke. Urejam carinske formalnosti, registracijo in zavarovanje. Dvig barke. Pregled. Spust. Nakup varnostne opreme, nujne za registracijo pod črnogorsko zastavo. Upal sem, da bom uspel ohraniti švicarsko, a je mogoča le za njihove državljane, ne pa za rezidente. Tako moramo žal prelep beli križ na rdeči podlagi zamenjati z orlom na prav tako rdeči podlagi. No ja…
Kdorkoli vidi barko je poln občudovanja. Hagica leži na vodi kot divja mačka, pripravljena na skok. Vsakič ko jo pogledam občudujem njeno lepoto, skladnost linij. Obliko, ki je elegantna a vidiš da skriva v sebi zver. Moja barka. Moja sanjska barka. 14 let sem te sanjal. Neštevilno večerov v teh letih zaspal z mislijo nate in na potovanja ki jih bova opravila. Bila si mi ultimativni materialni cilj. Shipman 63, žena, otroci, potepanje po svetu na njej. Preživljanje zimskih mesecev na njej v tropih, otroci ki jih vzgajam in se šolajo na daljavo. Odkrivanje tisočev obal in stotin otokov, kjer turkizno morje in topel veter božata peščene plaže. Sedaj si moja, a veselja ni.
Še dva meseca prej sem verjel, da sem dosegel sem vrh, izpolnitev vseh svojih sanj. Se mu približal na dotik roke. Imel čudovito hčer, poročen z ljubečo in lepo žensko. Prodajal uspešno podjetje, ki sem ga zgradil iz nič, kar bi mi omogočilo upokojitev in uživanje do konca dni. Kupil svojo sanjsko barko, najboljšo 60-feetarco na svetu.
In potem se preko vikenda sesuje vse in iz nebes sem sedaj zaprt v tem peklu, kjer je mučiteljica prav ta, ki bi mi morala biti najbližja. Moja partnerka v dobrem in slabem. Zaupnica in zaščitnica, skrbnica v bolezni. Ženska, s katero sem želel preživeti ostanek življenja.