Spoštovani!
Sem Andrej Mertelj, direktor Datalab-a in predsednik Upravnega odbora Združenja za informacijsko tehnologijo na GZS.
Zadnjič sem se na vas in kolege evroposlance obračal v prvi polovici leta 2005. Potrebno je bilo zavrniti Evropsko direktivo o programskih patentih, ki bi prinesla softverskim hišam več gorja kot kot koristi. Še enkrat bi se zahvalil Mihu Brejcu, Mojci Drčar Murko, Romani Jordan Cizelj, Jelku Kacinu, Ljudmili Novak, Borutu Pahorju in Alojzu Peterletu, ki so poslušali argumente vseh strani in se na koncu preudarno odločiti. Rezultat glasovanja je bilo 648 glasov proti, 14 za in 18 vzdržanih – najprepričljivejša večina v zgodovini.
Danes ponovno razpravljamo o intelektualni lastnini in njeni regulaciji. A danes se cilje poizkuša doseči s preskakovanjem izvoljenih predstavnikov ter namesto z evropskim zakonodajnim postopkom doseči zaveze z meddržavnim trgovinskim sporazumom.
Enako kot leta 2005 je mnenje industrije deljeno. Manjši del industrije sporazum podpira, preostanek, ki bi mu otežil poslovanje, pa ga zavrača. Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo dobičke od njega imele multinacionalke, večino stroškov pa plačala mala in srednja podjetja. Zakaj?
Ker ne vemo kaj ACTA je in kakšne bodo njene posledice? Ni nam jasno kaj se naj spremeni v EU zakonodaji in kaj v nacionalni. Ne vemo kakšna bo sodna praksa. Negotovost ni dobra za ekonomijo. Pika. Še najmanj v teh časih.
Po besedah Ministrstva za gospodarstvo ni bila narejena nobena analiza učinkov tega meddržavnega trgovinskega sporazuma na slovensko gospodarstvo. Ne vemo katere industrije ali podjetja bodo na boljšem. Ne vemo katera bodo za uvajanje imela dodatne stroške niti kakšni bodo. Ne vemo, kako se bodo stroški nadzora iz ACTE vgrajevali v strukturo cene komunikacij in informatike niti koliko se bodo zaradi tega podražili naši produkti in storitve. Ne moremo predvideti, za koliko bo padlo povpraševanje.
Ne vemo, koliko nas bo citiram: »učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine, zajeto v tem sporazumu in ukrepi za preprečitev« kot državo stalo. Koliko bo za izprovajanje te obveze potrebno povečati davke ali zmanjšati druge programe?
Koliko bodo zaradi izvajanja te zaveze naše pristanišče počasnejše in naš internet manj odziven?
V nečem se v industriji strinjamo: sedanja regulativa ne zadošča. Prej ali slej bo potrebno premisliti celoten sistem intelektualne lastnine.
Acto pa je treba zavrniti že iz same spodobnosti.
Veleposlanica, ki jo je podpisala je izrazila državljansko obžalovanje.
Informacijska pooblaščenka je kljub svojim prošnjam ni dobila v pregled.
Ne vemo, ali je v skladu z ustavo.
Ne vemo, kakšne bodo njene gospodarske posledice.
Ne vemo, kakšne bodo njene fiskalne posledice.
Vsaka od teh točk zadošča za dostojanstven umik in poglobljen premislek. Kombinacija vseh pa ratifikacije v tem trenutku preprosto ne dopušča. Acta non sunt servanda.Hvala za vaš čas!