29.07.2019: Ithaka & klic župniku

Popoldne prijadramo na Ithako. Vanja z revmo v nogi se od včerajšnjega plesanja se komaj premika. Pomagam ji, kolikor le lahko. Včeraj ponoči me prešine, da bi nama mogoče lahko pomagal župnik, ki naju je poročil. Konec koncev so celo nekaj v sorodu. Mogoče bo njega poslušala, če mene noče?

Zjutraj predelam obdobje od 7-12.7 v dopis in ga pošlješm župniku Tonetu v Trnovo. Hkrati mu pošljem SMS in ga prosim za pomoč. Sledi klic z župnikom, skrivam se v WC-ju in zaradi nemoči jokam v telefon.

***M dvakrat prestane Munchmallow test – na večerji smo zelo pozni in je zaspana, hrane pa od nikjer. ***Mbi  še sufle, a ko ji razložim da jo bo sladkor prebudil in da naj gre raje spat, ji pa obljubim da jo naslednje jutro peljem na sufle, jaz bom pa še profiterole pa bova lahko menjala. Privoli. Pametna punca. Prideva na barko. »Oči, a bova kaj brala?«. »***M žal, tako sva pozna, jutri te bo pa sonček in vročina zbudila najkasneje ob 9-ih. Obljubim da bereva jutri čez dan«. Spet privoli. Nima razloga da mi ne bi zaupala.  Žarim od ponosa.

Od Karin nobenega odgovora.

Razmišljam: povedna je Klemenova reakcija na Retarjev SMS v povezavi z družinsko tradicijo skrivanje neprijetnih stvari. Takrat je bilo verjetno sklenjeno, da se zaprejo v školjko kot družina in poizkušajo previhariti to pizdarijo s čim manj hrupa. Jaz pa sem tu moteči element, ki je razkril sramoto. Mogoče bi moral res skriti razlog pred sosedi, ki so bile priča hrupni selitvi in vprašanja niso mogla izostati. Mogoče bi moral poslušati prijatelja Tadeja in o zakonu »never complain, never explain«.

A ne morem. Če je greh ali napaka storjena, jo je potrebno priznati, se zanjo pokoriti in drugače ravnati. Tako so me učili starši, tako me je učilo življenje. Skrivanje, laž in podobne aktivnosti peljejo samo globlje v brezno. Zdelo se mi je samoumevno, da za svojimi dejanji stojimo, da če ji je enkrat res zdrsnilo da to prizna in pač upajmo na najboljše.  Če ji je večkrat, hej – ni prva ki se bo ozdravila. Motivacije pa res ne manjka – ne?

Preden grem spat napišem e-mail Karin. Dani se že. Kot že mesec in pol spet spim samo 2h. Prekleta nespečnost – a v bistvu sploh nisem utrujen ali zaspan. Le tako prekleto depresiven in psihično uničen…

 

<28.7.2019     31.7.2019>

Leave a Comment