Zadnje leto sem bistveno preveč časa preživel po sodiščih. Glede na mnoštvo postopkov, ki se vodijo, bi pravzaprav ob hitrejšem pravosodju moral tam preživeti skoraj polovico delovnega tedna 🙁 Anyhow, zanimivo je bilo opazovati letošnji odziv ljudi na nošenje mask na sodišču.
30.9.20 na sojenju (33) proti Franciju Škufci gospod praktično ni prenesel maske na obrazu. Že ob vhodu v sodno dvorano si jo je potegnil pod nos. Enako tudi njegova odvetnica. Jasno nespoštovanje pravil. Zanimivo pa je bilo, ko je začel pričati. Ko smo prešli čez osnovne podatke (rojen, oče, poklic,…) sem opazil dva pojava: poznam ga dovolj dobro, da sem opazil kako mu je stres spremenil glas, hkrati pa si je neprestano popravljal masko ter jo celo snel z ust na vrat. Gospod ni ravno poznan po oliki in človeški kulturi, v majhni sodni dvorani je bil od mene oddaljen slab meter. In ko je pravljičaril svoje zgodbe se je obračal proti meni. Opomnil sem ga prvič, drugič pa kasiral opomin sodnice, ki je nato v nadaljevanju postopka še večkrat opozorila tako Škufco kot tudi zagovornico.
Dalo mi je misliti. Laž je stres. Sploh laž pod prisego pred očesom sodnika. Pri stresu se delovanje parasimpatičnega živčenja vzpodbudi. Začnemo se potiti, rabimo več zraka, dihanje je hitrejše. Maska te kar naenkrat začne motiti in z nezavednimi gibi jo popravljamo, vlečemo dol, …
Ko sem ta opažanja uporabil 15.10.20 na naslednjem naroku (32) s Karin Škufca se mi je samo smejalo. Ne le, da mi je Karinino obnašanje potrjevalo resničnost oz. neresničnost njenih izjav. Videl sem celo na katerih argumentih je močna in šibka, kateri naši argumenti so jo vznemirili. In ne le Karin. Enako sem lahko bral tudi odvetnico 🙂
Me zanima, če je kakšna sodnica/sodnik opazil podobno. Če so, je sedaj med korono vsaka sodna dvorana opremljena z osebnim detektorjem laži 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂