Večdimenzionalnost »družinske sreče« ali kako je Mišo dobil svojo enoto

Tekst, nastal enega jadralskega večera na Visu

V določenih nočeh, ko se že skoraj polna luna združi s poporočnimi perifernalijami Sila teče prav posebno močno. In Um, osvobojen vsakodnevnika prihaja do prav posebnih spoznanj. Izgnana iz barke zaradi ekstatičnega, a zelo nervirajočega tapkanja, se druščina preživelih svatov odpravi na pomol. Z blazinami podložene riti in ledeno ohlajen šampanjec nudijo potrebno udobje, ki družbo razživi, tako da je komentar dua S.: »prej ste zbujali barko, zdaj zbujate cel pomol« več kot ustrezen.

Dr.P., spodbujen z navdihujočim razpoloženjem nedavnega obreda, začne razlagati humorno točko njunih cerkvenih priprav na zakon – predavanje ginekologa. Z vrhuncem v izjavi, da za srečen zakon minuta in pol ne zadošča, da so potrebne vsaj štiri. Ženski orgazem je torej postal tema tudi v cerkveni vzgoji. Druščina enoglasno potrdi pomembnost te prvine parne skladnosti. A vendar se prikrade dvom? Mar ni poenostavitev na čas pretirano simplistična?

Na podlagi Mišotovih iztočnic se vklopi znanstveni um z željo dognati in pojasniti. Porodi se ideja o večdimenzionalnem prostoru, ki bi opisal družinsko srečo.

Predstavnici nežnega spola (theD od Mišota & Ms.M od dr.P-ja) kot najpomembnejše izpostavita emocije. A. to dimenzijo poimenuje »ljubezenskost« (Lv)  z spodnjo mejo »bad one night stand« in zgornjo »soulmates in many lifespans«.

Čigava je ideja o drugi dimenziji se avtor ne spomni, a vsekakor je prestala ključno preizkušnjo sodelujočih kritičnih umov. Še sploh po A. -jevi izjavi da »če ne veš kaj tam dol početi ti nič ne pomaga«. Recimo tej dimenziji »tehničnost« (Tec). Znova definiramo spodnjo mejo – poenostavimo jo z 0 (=nima pojma). Zgornja meja je težja naloga, ki pa postane lažja, ko kot referenco postavimo Mišota (=1=max).  TheD potrdi pravilnost umerjanja koordinat.

Ker pa ima na žalost pri tem pocastem opravilu precejšnjo vlogo tudi fizičnost, je bilo nujno potrebno vpeljati še tretjo dimenzijo – »opremljenost« (Eq). Le-ta pa je po potrditvi rezidentnih ekspertinj nekaj bolj komplicirana dimenzija, saj je zadovoljivost opreme (customer satisfaction) za nemazohistične uporabnice rahlo v desno premaknjen gaus.  TheD ponovno potrdi, da je Mišo referenca tudi na tem področju. Mnenj Ms.M o njenem kandidatu za maximalno skladnost ponudbe in povpraševanja opreme na žalost zaradi pomanjkanja časovnosti ter še neopravljene legalizacije komisija diskvalificira.

Če torej opišemo verjetnost ženskega orgazma ter s tem izpolnitev pomembnega pogoja družinske sreče v tem trodimenzionalnem prostoru se nam v njem pojavijo točke v prostoru. Med izhodiščem in točko lahko začrtamo vektor. Njegova dolžina je torej tako iskana mera (fop) in glede na postavitev dveh od treh maksimumov se spodobi edinole, da to enoto poimenujemo »mischo«.

Nadaljne razmišljanje je bilo namenjeno opredelitvi povprečja. Hipoteza kaže, da povprečni par izkazuje od 300 mikromischotov do 7.2 milimischota. Povprečna ženska zadovoljenost je dosežena tam nekje pri  1 milimischotu. Na veliko srečo moške populacije že iz same opredelitve izhaja, da je možno kompenzirati pomanjkanje pri eni komponenti z izvrstnostjo na drugih dveh.

In prav na koncu, druščina naleti na nerešljiv problem. V kolikor vloži postopek formalne certifikacije mischota, mora zamrzniti in v Pariz poslati theD. Ker bo delala družbo prametru v zavodu za meroslovje, verjetno ne bi mogla več z nami na jadranje. To pa se zdi kar prevelika žrtev. Zato spokamo blazine in se s vzhajajočim soncem odpravimo na barko spat.

Leave a Comment