Iskanje notranjega sovražnika postaja tako preprosto kot še nikoli

Slabih šest mesecev je minilo od demonstracij v Egiptu in Tuniziji, pa imamo v Sloveniji že jasne obrise zakonodaje za zaščito »ustavne ureditve«, pravilneje – konkretne oblasti. Začelo se je z spremembo kazenskega zakonika, z uvedbo 297.člena, ki opredeljuje kazen za sovražni govor ter hkrati uvaja odgovornost urednika (ali upravljalca spletnega portala). Tisti starejši bomo ob branju hitro prepoznali zloglasni 133.  člen kazenske jugozakonodaje, ki je bil eden od katalizatorjev slovenske pomladi (se spomnite priponk po prepovedi Mladine?).

Korak naprej je bila pobuda Spletno oko, ki od upravljalcev portalov zahteva, da preprečijo anonimne komentarje ter nadaljnje pisanje kršiteljem. Glede na to, da so se kodeksu priključili najbolj množično obiskani portali v Sloveniji, je bilo s tem precej temeljito pokrito združevanje in agitiranje po spletnih forumih. Zanimiv je tudi pogled v statistiko: glede na 2009 se je število prijav v letu 2010 na podlagi tega zakona in kodeksa povečalo za dvakrat. Če se nam prijave npr. otroške pornografije še zdijo smiselne (524 prijav), pa podroben pogled pokaže, da pri prijavah prednačijo prijave sovražnega govora (801). Največji delež prijav sovražnega govora so deležne spletne strani in forumi – prednjačijo pa s kar 96 odstotki takšnih prijav družabna omrežja (Facebook). Pri prijavah sovražnega govora prevladuje istospolna usmerjenost (57%), sledi narodnostna (15%), romska (10%) in ostalo (10%). Kje se skriva politični sovražni govor? Ga res ni?

Ko so bila pokrita socialna omrežja in spletni forumi, je napočil čas še za drugega organizatorja množic – vsem ljubi mobilnik. Najbolj priljubljena metoda prikritih ukrepov. Slovenska policija v zadnjih dveh poročanih letih pridobi v povprečju približno 1400 dovoljenj za njihovo uporabo letno. Postavimo v perspektivo – 4 na dan(!), na vsaki pa je lahko po več oseb. Uporaba mobilnikov za zbiranje informacij pa bo postala še bistveno lažja.

Teden pred referendumom je slovenska vlada v parlament poslala 124 strani popravkov zakona o kazenskem postopku. Med njimi je tudi člen, ki spreminja uporabo prikritih preiskovalnih ukrepih (149.b).  Na prvi pogled nedolžne redakcije (menjava »mu« za »pristojni organ«, …) po branju čistopisa razkrijejo pravi obseg sprememb. Najprej, da preiskovalni sodnik ne prejme več podatkov, ampak da gredo ti v roke pristojnemu organu – torej največkrat policiji. Kakšna je že »diskretnost« (=varnost informacij) te službe?

Naslednja sprememba omogoča ne le nadzor oseb, ampak tudi opreme. Kar pomeni, da je možno na primer zahtevati izpis vseh številk in vseh pogovorov, ki so bili opravljeni za določeno geografsko območje (opredeljeno z nekaj baznimi postajami = opremo). Če želite identificirati vodje demonstracij, torej pogledate v celotne podatke baznih postaj in identificirate številke z veliko klici na bližnjem območju. In če vemo, da s triangulacijo lahko določimo položaj mobilca na 50 metrov natančno, dobimo tudi seznam vseh udeležencev demonstracij. Ko preberemo v utemeljitvah še »… pomembna je hitrost pridobivanja podatkov ki omogoča prepoznati vzorce komunikacij in razmerja med posamezniki …«, začudenju ni meja.

Ko vemo, katere številke iščemo, po naslednjem popravku dikcije zakona od operaterja zahtevamo identifikacijo uporabnika brez njegove privolitve.

In če odpovesta tako nadzor interneta kot tudi nadzor mobilnikov, obstaja še zadnja sredstvo, ki ga najdemo v predlogu dopolnitev zakona o Sovi (od leta 2009 čaka na medresorsko uskladitev). Samo kot primer opozorimo na spremembo 20.člena ki vpeljuje »strateški nadzor mednarodnih elektronskih komunikacijskih omrežij« ter »nadzorovanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji z izpisom telekomunikacijskega prometa«. Strateški nadzor omogoča npr. sledenje in nadzor nad anonimizacijskimi omrežji ter prestrezanje komunikacij v njih. Ne bi se čudil, če bi k temu počasi dodali še kill switch za internet in mobilno telefonijo. Kar pa se drugega tiče – hm, od kdaj sme varnostno-obveščevalna služba operirati na domačem teritoriju in nadzorovati domače komunikacije? Iščemo notranjega sovražnika?

Če bi med slovensko pomladjo imeli takle pravni red in nekaj odločnih mogočnežev, bi naši osamosvojitelji danes že precej nagniti samevali med štirimi stenami. O tem ob 20. obletnici ni napak pomisliti. Kaj bi s takimi tehničnimi sredstvi in tem zakonodajnim okvirom lahko naredil kakšen malo starejši in bolj totalitarni režim, pa si zlahka zamislimo.