Nasilje okolice

Ko narcis začne z blatenjem mu okolica sledi in še ojača psihološko nasilje, ki ga izvaja nad svojo žrtvijo. Njegov socialni krog širi obtožbe in polresnice ter razna tolmačenja. Žrtev tako ni izključena le od svoje primarne celice – družine ampak tudi iz prijateljskega kroga in kroga znancev. Poleg tisočletja prisotnega opravljanja pa je danes težišče na (pol)javnih tehnološlo podprtih načinih komunikacije. Moderni “smear campaign” se vodi preko interneta.

Javno se tak “character assasination” vrši preko raznoraznih forumov. V najinem primeru se je tako začel (in koncentriral) na Med-Over-Net tu in tu kjer se začne udrihanje sinhrono po Karinini objavi 26.12. a ko doživi skepso potihne. Podobno še ob bashingu ob rojstvu in mojem pisanju tega bloga. Prav pisanje mojega bloga pa je odzvanjalo tudi v twittosferi kjer je bila še posebaj prijazna do mene neka Karinina vrstnica iz Vrhnike*.

Narcisovi socialni mediji pa so prvenstveni vir pol-javnega napada. Najprej odreže žrtev, saj se ta ne more braniti obtožb, če zanje ne ve. V najinem primeru nisem doživel blokade le jaz ampak celoten krog prijateljev in znancev, za katere je bilo pričakovati, da ne bodo sledili p(r)odajani pravljici. Tako očiščen preostanek sledilcev pa narcis uporabi za širjenje svoje resnice in obtožb nasprotni strani. Vedno bo obstajal del njih, ki bodo povedanemu sledili in jih lahko aktivira v aktivne sodelavce, ki bodo – prepričani v “Resnico, Pravico in tovarniško skrčen bombaž” – bili bitke zanj.

Redkeje bo narcis za širjenje neresnic aktiviral medije. Ne ker jih ne bi želel – vsak narcis sanja o svoji podobi na naslovnici! Preprosto zato, ker do njih nima dostopa in ne pride čez filtre. Uspe le redkim, ki ne bi bili javne osebnosti . Karin pa je za to svojo moč vedela od začetka, saj to subtilno grožnjo –  orodje pritiska, ki naj me pripravi da plačam –  navede njena odvetnica v otvoritvenem dopisu. A kljub temu je vedela, da vključitev medijev pomeni popolno eskalacijo vojne.  Ko ji je konec decembra’19  zmanjkalo ostalih sredstev pritiska, sodni postopki niso potekali po njeni volji (polom začasnih odredb za prepoved stikov, objavljanja, preživnino, …) in tudi načrtovani pritisk preko matere starejše hčere ni uspel šele aktivira medije z načrtnimi objavami na svojem IG.

Če so v tem šahiranju narcisovi konji in skakači njegovi socialni mediji, so “mainstream media” kraljica. Poleg očitnih  sredstev, ki jih mainstream in socialni mediji prinašajo narcisu za predstavitev sebe kot žrtve in partnerja kot nasilneža pa je skrita, a inherentna lastnost njihova aktivacija kmetov (trolls), katerih vloga pri osamitvi in stopnjevanju psihičnega pritiska na Žrtev je neprecenljiva. Troli bijejo bitke za narcisa, širijo njegova sporočila. On lahko zavije v molk in vzvišeno, poduhovljeno zanika kakršnokoli odgovornost. Namesto da se z imenom in priimkom podpiše pod obtožbe bo narcis raje ustvaril klimo laži in polresnic, s katerim bo čim več ljudi pristopilo v njegovo verzijo in mu zaradi različnih vzrokov dajali poleg konkretne borbene moči tudi za narcisa tako pomembno občudovanje (njegovega boja z grdim partnerjem).

Vloga trolov je evidentna in spremlja narcisa in njegovo žrtev kjerkoli je le priložnost za objavo  (forumi, socialna omrežja narcisa in žrtve, komentarji pod medijskimi objavami). Najbolj predrzni v zavetju anonimnosti lažnih profilov DM-ajo Žrtvi da bi njihova sporočila bolj učinkovala.
Njihova funkcija je trojna: dvigajo ugled narcisa in širijo njegovo zgodbo; blatijo Žrtev in spodbijajo njegovo zgodbo oziroma še raje relevantnost le-te; vršijo psihični pritisk na Žrtev. Prva funkcija je evidentna. Druga funkcionira dvojno: usmerjena je proti javnosti, kjer poizkuša negirati ali spreobrniti zgodbo, ki jo/če jo Žrtev deli z ožjo (družina, prijatelji) ali širšo javnostjo; hkrati pa je usmerjena proti Žrtvi, ki jo skuša od-opogumiti od objav, spodbija resničnost ali sploh relevantnost njegove zgodbe, … Take strupene puščice so za očeta, ki je že itak soočen z izgubo otroka, razpadom partnerske zveze, obilico pravnih postopkov in običajno precej nejasno prihodnostjo izpostavljen izredenim psihološkim pritiskom.  Bog ne daj pa da se Žrtev javno oglasi. Tedaj pravičniški bes trolov udari brez rezervacij. Napadi se prenesejo na zelo osebno raven ter pričakovano, na področje moškosti, kjer naj bi Žrtev še posebaj bolelo. Nekaj primerov takih postov iz mojega primera najdete v Komentarjih na najino zgodbo, na zadnja dva – precej tipična  – pa odgovarjam tule.

Prav zaradi takih odzivov običajno žrtve očetje (moški nasplošno?) raje skrivajo svoje trpljenje in bolečino z molkom. Tudi jaz bi, če ne bi bil zvlečen v javnosti navkljub številnim pozivom (1,2, 3, …) in praktično postavljen pred zid. In tako se cikel nasilja neopazno nadaljuje. Medtem ko znamo prešteti  (in vedno bolj tudi preprečiti modrice) je zlobne jezike neskončno težje dokazati in nemogoče utišati. Ali jih je mogoče pozvati k odgovornosti pa bomo izvedeli v prihodnjih pravnih postopkih. Dejstvo pa je, da sem vedno bolj prepričan, da je družinsko nasilje precej enakomerno porazdeljeno med spoloma, vprašanje pa je, koliko ga prepoznamo.

*precej ironično je bilo brati twite podpore Karin in “bashanja” mene na eni strani ker sem šel v javnost z zahtevami po 1800€ preživnine. Zakaj ironično? Ker je gospa precej trdo delala v avtopralnici za nekaj evrov na uro in podpirala starleto, ki za 9-mesečni zakon zahtevala milijonsko preživnino. Socialni mediji očitno pripeljejo do zanimivih mindf**k fenomenov 🙂

Leave a Comment