Odgovor na dva tipična komentarja

V zadnjih nekaj tednih ko sem ponovno začel pisati ta blog se je jasno povečalo tudi število komentarjev, ki me poizkušajo prepričati v nesmiselnost in škodljivost pisanja. Motivacija teh pogumnih piscev je izredna, pripravljenost na odkrito diskusijo in razpravo mnenj, ne predsodkov pa skoraj nična.  Njihov glavni rezultat je psihični pritisk nate. Čim začneš odgovarjati z argumenti se debata hitro prevesi v generaliziranje, privaten nivo, obsojanje in neresnice. Prepričani v pravilnost svojega vedenja – pri čemer jih omejenost informacij prav nič ne moti – postanejo nasilni in zaničljivi, ko ne slediš njihovem miselnem toku.

Pripravljen sem razpravljati, iskati kompromise in nova spoznanja. Nisem pa pripravljen biti pljuvalnik zafrustrirancev, ki se skrivajo v anonimnosti. Od danes (glej spodnji post) imam novo doktrino glede takih “dobronamernih anonimnežev”. Najbolj kraljevske primere bom izpostavil, zvlekel na svetlobo in jim javno odgovoril. Upam, da vas bo – publiko – zabavalo. Kajti to je največ, kar lahko pričakujemo in uporabimo od takih nevretenčarjev in dubioznih senčnih bitij.

Prvi tak, ki si zasluži odgovor je nedvoumno gospod/gospa PravaResnica ki  mi je dne 4.novembra ’20 napisal:

Hm. Ne vem zakaj gospod ali gospa, ki očitno tekoče bere slovensko, a se skriva za zelo učinkovitim anonimizatorjem IP naslovov piše na tem blogu, ki je večinoma slovenski, v angleščini. Iracionalno. Tukajle izpostavljate – če prav razumem – da sem moron zato ker se je f*****a, jaz pa sem vse to dal na internet.

To je dejansko zanimiva zgodba. Poglejmo – prvič, če bi se f***a, bi se to dogajalo 5 mesecev po poroki. Kar ji verjetno ne bi bilo najbolj v čast in bi že samo po sebi povzroči dvig obrvi. Še manj ji je v čast, ker sem tiste dni okreval po operaciji hrbtenice. Resda je bil bolj sušen mesec takrat (pa še to je pustilo posledice na moji hrbtenici) a to nekako ne more biti ravno dobro opravičilo za ravnanje, mar ne?

Ampak pustiva kaj je ali česar  ni – je popolnoma vseeno, ne glede kako tipično bi bilo za narcise. Očitate mi, da sem ta dvom takrat 10.2.2019 objavil na IG v komentarju ko oče na rojstnem listu ni bil vpisan ter mojo objava na tem blogu kake dva meseca kasneje kot odgovor na njene obtožbe 15.2.2020. Torej sem moron, ker se branim z resnico?  Ki pa žal mora biti celovita, če želi biti relevantna in zaupanja vredna. Ergo…

Ne razumem pa kaj ima to, če te žena prevara (jasno, če ..)  s tem kar delaš v službi. Se podjetniku ne sme zgoditi, da ga žena prevara? Ali se ne sme braniti njenih obtožb? In ker se, so dvomljive moje vodstvene kapacitete?  Si moji sodelavci zaslužijo usmiljenje? Zakaj že? Ker so imeli lani zaposleni v našem podjetju 53-te najvišje plače v državi?  Ker je preko 20% delnic podjetja v rokah zaposlenih? Poor employees 🙂 Me zanima, kaj bi kdo od njih porekel…

Zblojen in predvsem hudoben komentar, pa še na povsem neprimerni strani. Očitno je ta moj post zabolel, saj se ga obilno referencira kot primer mojega nasilja nad bivšo ženo že v kar nekaj postopkih.  Kdo je pa komentar napisal si pa kljub vsem zaščitam prav z lahkoto zamišljam 😉

Nedvomno je, da so taki napadi anonimnih trolov vzrok precejšnjega psihičnega pritiska na očeta, ki se brani.  Interes narcisa po utišanju se pomnoži v kakofonijo glasov, ki pripovedujejo žrtvi naj molči in s tem ustvarjajo dvom v njegovo ravnanje. Tipičen odgovor očeta na tako situacijo pogosto vidimo pri pričevanjih, kjer očetje hlepijo po pripovedovanju svoje zgodbe, negacije nametanega blata s strani bivših partnerk in kohorte ter priznanju da so dostojen, celo nadpovprečno odgovoren član družbe ter da je njihov boj za otroke vreden krvi in solza, ki so potrebne. A običajno oče namesto tolaženja do skrajnosti ranjenega emocionalnega sistema (izdaji sledi namerno uničevanje, pogosto celo užitek ob tem) le novo klofuto.

Drugi pa je od danes. Kot nalašč saj sem te objave  o  “umoru karakterja”  in psihičnega nasilja, povezanega  z njimi, nosil že kar nekaj časa v glavi.  Današnji naj služi kot primer  “dobronamerne” anonimne komentatorke mojih postov na mojem IG profilu.

Sprovociral ga je story, ki sem ga objavil na svojem IG profilu potem ko sem videl Karinino objavo reklame za planer. Priznam, ironija me je premagala. Kako karmično da sedaj oglašuje prav tisto, kar je še pred letom navajala kot moje nasilje in razlog za pobeg od doma in iz zakona. Kako nesmiselno in popolnoma brez veze je vse skupaj. Posledica užaljenega ega in bistveno precenjenih kart, nobenega premisleka in neumnih odločitev. Ter jasno napačnih vplivov okolice. Čista tragika…

	Na prvi pogled več kot legitimen in dobronameren nasvet. Pojdimo naprej. A žal posledica bistvene poenostavitve: kako iti naprej brez da veš, kaj z otrokom. Ga prav tako “let it be” izpustiti? Pa kaj je s tem prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje? 🙂 Mar 50 mojih let ne priča dovolj o prevzemanju odgovornosti še za marsikaj več?  Ali mi vsi ti objavljeni članki in intervjuji ne dajejo kredibilnosti, moji zgodbi vsaj pozorno prisluhniti preden se daje nasvete? V štartu samo-nasprotujoče pisanje.
	Ko dobi odgovor, ki ji ni povšeči pa takoj v napad. Namesto kaj poveš je važno le-še kako poveš. Če se z militantno razlagalko resnice ne strinjaš takoj začnejo padat oznake diskvalifikacije.Predlog, ki ga poučena poznavalka predlaga je plačilo. A očitno spregleda, da so bili kompromisi že nekajkrat ponujeni (o čemer priča prav ta blog) in vedno zavrnjeni, vsakršna komunikacija pa odklanjana. Gospa nato takoj zapade v amatersko psihologijo z jasnim namenom pokazati mi mojo grešnost in napake ter me odvrniti od tako motečega razkrinkavanja zgodbe, ki nikakor ne paše v splošno naracijo in duh časa. Poznavanje mene je neverjetno. Potem pa tako pogosto izražena skrb med tem tipom komentatork “katera te bo pa še želela”. Ker nismo uspeli z apelom na javno ponudbo sedaj prehajamo na primarne impulze in s tem pod pas. Samo kot pomislek, draga pravičnica – kaj mislite, da katero še hočem??? Pri takih izkušnjah z vami kot partnerkami oz. pričevalkami splošnega stanja duha??? Kaj mislite, si upam še enkrat tvegati in mojima, sedaj še dvema hčerama, pripeljati takole mačeho iz pekla?Da je gospa sedaj že precej prizadeta kaže da se loti celo moje jadrnice. Zgleda da jo moti njena rdeča – bordel – barva. Žal je to Karinina najljubša, saj sem barko kupoval še v dobi zamaknjenih blodenj, priznam da moti tudi mene in jo bom verjetno ob prvi priliki prebarval.
	Brezuspešno poizkušam pojasniti razloge, ki so vodili do situacije do situacije.  Prav tako je zanimivo vsegliharstvo in popolna odsotnost refleksije na vzrok in posledico. Na koncu me njeno kvantanje o mojih odnosih z ženskami in blatantna neumnost njenih trditev že dodobra pogreje in odgovorim z mogoče nekaj premočnimi.
	“Zakaj pa je zbežala, vemo vsi”. Očitno ne. Očitno veste za njene očitke bodisi iz medijev ali pa iz njenih pripovedovanj. Kajti še dobrih 14 dni nazaj je Karin ponovno namigovala na skorajšnje razkritje svoje zgodbe kar pomeni, da uradno ne ve nihče nič. Malce daje to sumiti v vašo dvakrat poudarjeno deklarirano nepoznavanje. Predpostavljajmo, da vaše, bolje rečeno splošno vedenje o situaciji izhaja iz medijev. Očitno mi res ne preostane drugega, da sedaj za obletnico njenih objav v medijih objavim resnično zgodbo. Za razpad sva kriva oba. Kar sem poizkušal čim bolj verno povzeti na tem blogu v Karinina zgodba. Če še niste brali, predlagam da si še enkrat preberete. Tlačenje vseh žensk in vas v isti koš – mislim da bi delal veliko ženskam krivico, če bi jih tlačil v isti koš z vami. Enačil sem pa vaše obtožbe s Karininimi in tu navezal podobnost. Zakaj je takoj vrtec, če človek odgovori z argumentom. To da te v javnosti obtožijo nasilništva zaradi katerega mora noseča žena zbežati od doma je pa mislim da več kot lopatka v vrtcu, mar ne? Oziroma če povzamem eno od komentatork na forumih “če ne bi prišel ven z resnico bi ga pol Slovenije imelo za nasilneža”. Tako se danes lahko odločijo na podlagi dejstev.Zanikanje česarkoli in projekcija nasilništva je takojšnja in rekel bi da precej tipična za razmišljanje dela današnjih žensk, za katere glasnico se je očitno samooklicala dotična. Žaljenje? Zakaj že? Kje žalim s svojo objavo ženske? Mislim da če se že, se posmehujem karmi ki je tako verno odgovorila ga. Škufci. Se ženske tako masovno prepoznajo v objavi???? :-)in na koncu spet poznan finale blatenja (edine ženske ki so z mano so kupljene), pozivov na realizacijo da sem v zaporu (zakaj že? Mislim da je bistveno bliže temu opisu ga. Škufca ki je že leto in pol ni iz hiše staršev)
	Ker se komentatorka spušča na precej spolzko področje jo pozovem, da naj se predstavi, naj stopi za svoje besede… …In takoj doživim protinapad. Pri čemer naj takoj v začetku priznam, da ima delno prav. Da nisem opazil njene odvisnost si bom očital celo življenje, o čemer lahko preberete tule.  Ena od mnogih stvari, ki jih obžalujem in bi jih naredil drugače. A kot sem pojasnil tule  sva prav zaradi tega načrtovala detox, ki pa se ga gospa ni držala.
	Zanimivo gospa. Bi mi povedali na kavi v obraz a tule se niti predstavite nočete. Kaj na kavi boste pa z masko in vas ne bom spoznal? 🙂 za crknit, kako transparentni so ti troli in kako hitro jih zmanjka ko jim vrneš argument.
	Ampak jezičnost ostaja. In pravičniška sodba. Ki zanika vsako možnost, da je moški dejansko žrtev. Slepo zaverovana v svojo resnico naprej blati in sodi.
	in ker res ne uspe, spet poseže na področje partnerstva, spolnosti in groženj. Ampak…